Nadškof Tomasi izpostavil potrebo po humanitarni strategiji za pomoč najbolj potrebnim

ŽENEVA (četrtek, 23. julij 2009, RV) – Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Tomasi je v ponedeljek govoril na zasedanju Ekonomskega in socialnega sveta ter izpostavil potrebo po humanitarni strategiji za pomoč najbolj potrebnim. Naravne nesreče in nesreče, ki ji povzroči človek, namreč vsako leto po vsem svetu prizadenejo na milijone oseb. Izpostavil je predvsem stalne oborožene konflikte, ki so opustošili celotne družbe in terjali številne civilne žrtve. Sveti sedež zato ponovno opozarja na stalne izzive in zahtevo, da se na omenjene razmere odzove učinkovito, dosledno in na globalni ravni ter se pri tem upošteva politične direktive kot sta solidarnost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Opozoril je na pravico oseb, njihovih družin in skupnosti do humanitarne pomoči ter na neovirano zagotavljanje osnovne družbene, fizične in duhovne oskrbe oseb v potrebi. Nadškof Tomasi je spregovoril tudi o zaščiti življenja civilistov, kar je v prvi vrsti odgovornost državnih oblasti in tistih, ki so vpleteni v vojaške konflikte, ter pri tem poudaril spoštovanje mednarodnih humanitarnih določil. Glede področij, ki so jih prizadele naravne nesreče, je vatikanski predstavnik opozoril, da morajo države delovati v skladu s političnimi merili, ki brezpogojno zagotavljajo neoviran dostop mednarodne humanitarne pomoči na prizadeta območja. Nadškof je tudi pokazal na osrednjo vlogo mednarodne skupnosti pri pomoči državam v spoprijemanju z kriznimi situacijami, v nadaljevanju govora pa prav tako poudaril temeljno vlogo civilne družbe v izrednih okoliščinah ter sprejetje takšnih političnih določil, ki dolgoročno odgovarjajo na potrebe vseh prebivalcev. V imenu delegacije Svetega sedeža je nadškof Tomasi pozval državne oblasti in skupine vpletene v oborožene konflikte k spoštovanju norm mednarodnega humanitarnega prava, predvsem pa k spoštovanju ženevske konvencije. Posebej je izpostavil problem spolnega nasilja nad ženskami in dekleti v begunskih kampih, ki kršijo vsako načelo mednarodnega prava in povzročajo čustveno, fizično in psihično uničenje teh žensk. Pokazal je tudi na potrebo nuditi pomoč in podporo vojnim ujetnikom in drugim osebam, ki se nahajajo v različnih oblikah ujetništva, ter pri tem izpostavil njihovo dostojanstvo. Ob koncu govora je vatikanski predstavnik še zagotovil nadaljnje prizadevanje Svetega Sedeža in cerkvenih institucij pri nudenju pomoči vsem osebam, ki so jih prizadele humanitarne krize, in sicer neodvisno od etične in verske pripadnosti. V središče vsakega delovanja je namreč potrebno postaviti osebo ter njene materialne, psihološke in duhovne potrebe.