Sveti sedež ob 40-letnici osvojitve Lune

VATIKAN (ponedeljek, 20. julij 2009, RV) – Sveti sedež se spominja 40-letnice prvega pristanka človeka na Luni. Papežev tiskovni predstavnik pater Federico Lombardi je bo tej priložnosti spomnil na besede tedanjega papeža Pavla VI., ki je o pogumnem podvigu v nagovoru pri opoldanski molitvi dejal, da je 20. julij leta 1969 velik dan in zgodovinski dan za vse človeštvo. Papež Pavel VI. je bil nad tem uspehom in velikim korakom zelo navdušen, predvsem zaradi poguma in zmogljivosti razuma človeka, ki je podvig izvedel. Kljub temu pa je papež Pavel VI. v času, ko je ves svet spremljal priprave in prvi človekov postanek na Luni, opozarjal na velike težave človeštva, kot so lakota, revščina in vojne, ki jih človeku še ni uspelo rešiti. Kje je pristno človeštvo, kje je bratstvo in kje je mir, se je spraševal papež Pavel VI. in izrazil upanje, da bi se razvoj, ki je 20. julija dosegel svojo veličastno zmago, osredotočil na tisto, kar je resnično dobro in moralno.
20. julija leta 1969 je Neil Armstrong kot prvi človek v okviru misije Apollo 11 stopil na Luno in tako uresničil napoved nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Johna Kennedyja iz leta 1961, da bodo Američani do konca desetletja na Luno poslali človeka. To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo, je o pristanku na Luni dejal Armstrong. Pristanek si je ogledalo približno 600 milijonov ljudi po vsem svetu, tudi takratni predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon. Raketa Saturn 5 je 16. julija 1969 z izstrelišča Kennedy na Floridi v vesolje ponesla poveljniški modul z imenom Columbia in lunarni modul z imenom Orel. Odprava je poletela proti Luni in jo 19. julija 30-krat obkrožila. 20. julija se je lunarni modul ločil od poveljniškega, v katerem je ostal astronavt Michael Collins, z Armstrongom pa je na luno odpotoval še astronavt Edwin Aldrin. Armstrong in Aldrin sta po Lunini površini hodila dve uri in pol ter v tem času jemala vzorce prahu in kamenja, fotografirala in na Luni zabila ameriško zastavo.
Prvo vesoljsko plovilo brez človeške posadke je proti Luni poletelo leta 1959, ki je v vesoljski center poslalo prve posnetke Lunine strani, ki je z Zemlje ne vidimo. To je uspelo Sovjetski zvezi, ki je leta 1966 izvedla tudi prvi uspešni pristanek na Luni s plovilom brez človeške posadke. Na Luni je bilo doslej šest pristankov. Zadnji je bil decembra leta 1972.