Nasilje v Iraku se nadaljuje po umiku ameriških čet iz večjih mest
VATIKAN (sobota, 18. julij 2009, RV) – Nasilje v Iraku po umiku ameriških vojaških
čet ne pojenja. Do zadnjega napada na kristjane je prišlo minulo soboto in nedeljo,
ko so nasilneži po poročanju tujih tiskovnih agencij uničili osem krščanskih cerkva
v iraški prestolnici Bagdad, zaradi česar so umrle štiri osebe, ki so se nahajale
v bližini napadenih stavb, 32 pa jih je bilo ranjenih. Atentatorji imajo po prepričanju
cerkvenih oblasti v Iraku en sam cilj, to je pretresti vernike. Najhuje je bilo v
nedeljo popoldne v bližini kaldejske cerkve Notre Dame na vzhodu Bagdada, kjer je
eksplozija avtomobila bombe terjala štiri človeška življenja, od tega sta bila dva
kristjana, in 21 ranjenih. Krščanska skupnost tako živi v vedno bolj kritičnih razmerah
in vse več se jih odloča za izselitev iz domovine. Bagdadski nadškof latinskega obreda
monsinjor Jean Benjamin Sleiman pravi, da vzroki za napade na kristjane niso povsem
znani, namen nasilnih dejanj pa je po njegovem gotovo zastrahovanje, da bi kristjani
zapustili območje Iraka. Gre za politiko etničnih in verskih čistk, katerih namen
je ustvariti čim bolj homogeno in avtonomno območje, opozarja monsinjor Sleiman, ki
je razmerah v Iraku spregovoril za naš radio. Na novinarsko vprašanje, kakšne perspektive
se v Iraku odpirajo po umiku ameriških vojaških čet, je nadškof odgovoril, da so rezultati
tega umika bolj politični kot konkretni, saj po njegovem prepričanju do večjih sprememb
v življenju ljudi prišlo. Varnost še naprej zagotavljajo iraške varnostne sile, a,
kot je dejal monsinjor Sleiman, nihče ne more trditi, da je 100-odstotno varen. Bagdadski
nadškof je še pojasnil, da problem Bližnjega vzhoda zadeva tudi Evropo, saj je ljudi,
ki zaradi nasilja zapustijo domovino, mogoče najti prav tu, denimo na južnoitalijanskem
otoku Lampedusa blizu Sicilije, v grških Atenah ali drugod po Mediteranu. Izziv za
krščansko manjšino v Iraku je po nadškofovih besedah premagati strah in ponovno odkriti
svojo identiteto, s čimer bi lahko prekrižali trpljenje in dramatične razmere, v katerih
živijo. Tako bi lahko, kot je še dejal Sleiman, zaživeli v upanju na boljše čase.
Kristjani v Iraku predstavljajo le tri odstotke 29 milijonskega prebivalstva,
večina pa jih živi na severnem, kurdskem delu države. Pred ameriškim vdorom leta 2003
je v Iraku živelo okoli 800.000 kristjanov, vendar jih je v zadnjih šestih letih državo
zapustilo okoli četrt milijona vernikov, ki so nenehno podvrženi nasilju in islamskemu
radikalizmu. Leta 2003 je Irak postal oporišče Al Kaide, ki je svojo sveto vojno usmerila
tudi proti kristjanom.