Perujska škofovska konferenca o zakonu o verski svobodi ni bila obveščena
LIMA (ponedeljek, 13. julij 2009, RV) – Predsednik Perujske škofovske konference nadškof
Hector Miguel Cabrejos obžaluje, da se država glede zakonodaje o verski svobodi ni
posvetovala s Cerkvijo. Po zakonskem osnutku, ki ga je pripravila perujska vlada,
namreč vsa verstva med seboj niso enaka in predspostavlja socialno prvino veroizpovedi.
Katoliška cerkev je prva branilka in spodbujevalka verske svobode in Perujska škofovska
konferenca je bila tista, ki je leta 1979 predložila vključitev pravice do verske
svobode v narodno ustavo, je spomnil nadškof Cabrejos in pojasnil, da 2. člen perujske
ustave jasno prepoveduje diskriminacijo na verski osnovi, medtem ko 3. člen ustave
določa, da ima vsak posameznik pravico do verske svobode, tako na zasebni kot tudi
na skupinski ravni, ter pravico do izkazovanja in izražanja vere na javnih mestih,
če to ni v nasprotju z moralo ali javnim redom. Od sprejetja ustave leta 1979 je perujska
država akonfesionalna ter ima s Katoliško cerkvijo vzpostavljen dogovor o neodvisnosti
in sodelovanju. Ta med drugim tudi določa, da država spoštuje vse veroizpovedi in
lahko s pripadniki let teh vzpostavi različne oblike sodelovanja. Glede novega zakonskega
osnutka o verski svobodi in rabi pojma enakost med verstvi v njem, je pojasnil nadškof
Cabrejos, verstva med seboj niso enaka. Krščanstvo, judovstvo in islam niso enaka
verstva, kar ne pomeni, da katero od njih podcenjujemo ali želimo razvrednotiti, pač
pa to dejstvo izvira iz različnosti narave posamezne veroizpovedi. Ob tem je nadškof
Cabrejos poudaril, da je Katoliška cerkev, ki ima 2000-letno tradicijo, v Peruju nedvomno
veliko prispevala k zgodovinskemu razvoju ter k kulturnemu in moralnemu oblikovanju
družbe. Predsednik Perujske škofovske konference je tudi spomnil, da diplomatske odnose
med državo Peru in tamkajšnjo Katoliško cerkvijo določa sporazum med Perujem in Svetim
sedežem, ki je, kot je dejal nadškof Cabrejos, zavezujoč, saj gre za dogovor mednarodnega
prava. Zato nadškof obžaluje, da perujska oblast pri sestavljanju zakonodaje na področju
verske svobode tega ni upoštevala, saj se ni posvetovala s Perujsko škofovsko konferenco.
To mora po nadškofovih besedah popraviti ter se pri tem zavedati, da pravice, ki jih
posamezniku dodeli država, zadevajo tudi državljane katoličane, ki v Peruju predstavljajo
veliko večino. Perujski verniki se sicer spoprijemajo s številnimi težavami, kot
so denimo revščina, trgovina z drogami, zasvojenost. Kot je maja na obisku pri papežu
Beneditku XVI. v Vatikanu dejal nadškof Cabrejos, revščina presti okrog 40% perujskega
prebivalstva, največ od tega na podeželju.