Nobelovec Paul Samuelson pohvalno o okrožnici Ljubezen v resnici

RIM (četrtek, 9. julij 2009, RV) – Italijanski dnevnik La Repubblica je včeraj objavil pogovor o novi okrožnici Caritas in veritate z Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, ameriškim Judom, 94-letnim Paulom Samuelsonom, ki je bil tudi ekonomski svetotovalec predsedniku Johnu Kennedy-u.
Starosta svetovnih ekonomistov svoj pogovor začne kar poetično, ko pravi, da če bi danes človek prišel z Marsa na zemljo in slišal papeževe besede ter nato preveril stvarnost, bi se gotovo vprašal, kako je mogoče, da obstajajo tako pošastne strukture, tako drugačne kakor jih narekuje zdrava pamet?! Prav poziv papeža Ratzingerja, da mora etika sedanje stanje zopet pripeljati v normalno vsakdanje življenje, ustvarja bolj življenjsko osnovo za prihodnost.
Na novinarjevo vprašanje, kako je do tako pošastnega stanja prišlo, Nobelovec Samuelson pove, da se je vse začelo s predsednikom Reagnom, zadeva pa se je potopila s prevlado norosti pod predsenikom Bushem in podpredsenikom Cheneyem. To je bilo obdobnje najbolj divjega kapitalizma, brez pravil, ko je vladala velika aroganca, objestnost finančnikov, ko je nastajal vedno večji prepad med bogatimi in revnimi ter rastel prezir do človekovega dostojanstva. V tem obdobju je obstajala edina vera, in to je potrebno jasno naglasiti, to je bila vera v profit, neutemeljen zaslužek. Pretiravanja in zlorabe v ameriški ekonomiji so se postopoma prenesle na svetovno gospodarstvo, pravi Samuelson.
Na vprašanje, ali s predsednikom Obamo lahko upamo na spremembe, Samuelson odgovarja, da se novi predsednik pravilno odloča, ko z državnim denarjem posega v gospodarstvo in pomaga posameznikom ter družinam v težavah, čeprav je treba povedati, da se centralne banke ne ravnajo po verskih načelih. Predsednik Obama se je prav usmeril, ko si prizadeva, da v gospodarstvo ponovno vnese etična načela in neko ravnotežje v finance. V tem okviru je papeževa okrožnica škofom in ljudem dobre volje prav gotovo koristna. Še več, je zelo smiselna na ekonomski ravni, ker so prav finančne in gospodarske odločitve nedopustno prestopile na področje morale. To bo dolg proces, ker je še veliko takih, ki so prepričani v absolutno veljavo trga brez pravil in morale.
Pogovor z Nobelovcem Samuelsonom je za trenutek preskočil v zgodovino, v čas, ko je bil Kennedyev svetovalec. Jud in katoličan nista nikoli razpravljala o verskih zadevah, oba pa se potrudila in izdelala predsenikovo geslo, ki pravi: »Naj te ne skrbi, kaj lahko država stori zate, ampak tisto, kar ti lahko storiš za državo.« Ta moralni profil je komaj sedaj ponovno prišel v ospredje, pravi Samuelson. Kennedyevo geslo je popolnoma nasprotno načelu chicaške monetaristične šole, ki trdi, da je zaslužek posameznika ali korporacije edina skrb ljudi. Bližnji in drugi ljudje sploh ne obstajajo. Gospodarske družbe niso dolžne pomagati drugim v obliki donacij in neprofitnih vlaganj, ampak morajo skrbeti le za profit delničarjev. In ravno takšno razmišljanje je pripeljalo v globalno krizo. Zato ima papež prav, ko zapiše v okrožnici, da naj ljudje ne zaupajo v prometejske čudežne učinke profita in nenaravne gospodarske rasti ter v potrošniško družbo. Prihodnost je v stvarni in logični razdelitvi ustvarjenih dobrin ter v iskanju odgovorov na potrebe 21. stoletja. Je upati na uspeh? Samuelson odgovarja, da imajo v demokraciji vse dobre ideje svojo težo, tudi če prihajajo od Cerkve, ki je ločena od države. Tako seveda ni, denimo na Kitajskem, toda na Zahodu, če bodo sprožile učinkovito razmišljanje za politično delovanje, so papeževi predlogi zelo pomembni, je zaključil Samuelson svoj pogovor z dnevnikom La Repubblica.