Papež pozval človeštvo naj pomaga Haitiju

VATIKAN (torek, 7. julij 2009, RV) – Sveti oče je včeraj v Vatikanu sprejel novega haitskega veleposlanika pri Svetem sedežu ter ob tej priložnosti svet pozval, naj pomaga prebivalcem Haitija, ki jih pretresajo hude naravne katastrofe, hkrati pa opozoril na nevarne posledice, ki jih lahko povzroči nepremišljenjo izkoriščanje te karibske zemlje. Papež Benedikt XVI. je izrazil upanje, da bi prebivalci Haitija lahko zaživeli dostojno in varno ter da bi dobili možnosti za gradnjo pravičnejše in bolj bratske družbe. Rimski škof se je v govoru Carlu Henriju Guiteauju, ki je službo veleposlanika Haitija pri Svetem sedežu opravljal že med letoma 2002 in 2004, spomnil številnih družin, ki so jih prizadeli orkani ali druge nesreče, ter na uničenih polj. Kot je dejal, so se v zadnjih letih, odkar ves Haiti živi v strahu pred orkani, številni izselili v druge države, kjer si skušajo zagotoviti sredstva za preživetje. Ob tem je sveti oče mednarodno skupnost pozval, naj podpre pomoči potrebne, in izrazil upanje, da bi kljub upravnim razmeram, ki so včasih problematične in zelo zapletene, čim prej našli rešitev za združitev ločenih družin, katerih eni člani živijo na Haitiji, drugi pa so migrirali v bližnje države. Te družine po papeževih besedah morajo čim prej ponovno zaživeti skupaj. 82-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve je ob tem haitsko vlado pozval, naj pomaga pomoči potrebnim, med katerimi so tudi ženske in otroci žrtve nasilja, zanemarjenosti, osamljenosti in nepravičnosti.
V nadaljevanju govora je papež opozoril na ugrabitve in nasilna dejanja, do katerih v tej državi pogosto prihaja in posebej izpostavil nevarne posledice nepreudarnega izkoriščanja Božjega stvarstva. Varovanje okolja je izziv za vse, saj gre za ščitenje in cenjenje kolektivnega dobrega, ki je namenjeno vsakemu posamezniku, je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da se zato z nepremišljenim izkoriščanjem narave in njegovimi posledicami, ki pogosto prizadanejo življenje najrevnejšega sloja prebivalstva, učinkovito ne da spoprijeti drugače kot s posredovanjem političnih oblasti. Tako je, kot je dejal dejal sveti oče, nujno treba sprejemati ustrezne politične odločitve in izbrati gospodarnost ter pri tem spoštovati dostojanstvo človeške osebe, prav tako pa je v tem primeru ključnega pomena mednarodno sodelovanje.
Papež je govor zaključil optimistično, saj je spomnil na nekatera znamenja upanja, ki po njegovem prepričanju ne manjkajo niti na Haitiju. Ta znamenja upanja temeljijo na človeških in krščanskih vrednotah, kot so spoštovanje človeškega življenja, navezanost na družino, čut za odgovornost in predvsem vera v Boga, ki, kot je poudaril papež, tistega, ki vanj veruje, ne bo nikoli zapustil.
Haiti, nekdanja francoska kolonija, je bila prva država v Latinski Ameriki, ki je dosegla osamosvojitev, in sicer leta 1804. Danes je to po nekaterih podatkih ena najrevnejših držav na svetu, ki jo poleg tega pestijo še naravne nesreče, tropske nevihte in orkani. Lansko leto so državo, ki se razprostira na skoraj 28.000 kvadratnih kilometrih površine, prizadele tri hude nevihte, Hanna, Gustav in Fay, ki so terjale več kot 200 človeških življenj.