Nadškof Celestino Migliore spregovoril na konferenci OZN o svetovni gospodarski in finančni krizi ter njenem vplivu na razvoj

NEW YORK (sobota, 27. junij 2009, RV) – Nadškof Celestino Migliore je včeraj spregovoril na konferenci o svetovni gospodarski in finančni krizi in njenem vplivu na razvoj, ki jo je od 24. do 26. junija v New Yorku organizirala Organizacija združenih narodov. Kot je dejal nadškof Migliore, zaradi gospodarske in finančne krize najbolj trpi revno prebivalstvo, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, in le to je tudi najmanj zmožno zaščititi se pred posledicami krize. Izguba zaposlitve, vedno manjša dostopnost do služb, hrane, temeljne zdravstvene oskrbe in izobraževanja postaja vsakodnevna realnost, je dejal nadškof in navedel ocene Svetovne banke, da bo v letu 2009 v revščini pristalo novih 55 do 90 milijonov ljudi, gre predvsem za ženske in otroke, med tem ko se bo število kronično lačnih oseb povzpelo čez milijardo. Po Migliorejevih besedah, Sveti sedež ob teh napovedih v prvi vrsti poudarja moralno dolžnost, saj družbene in gospodarske neenakosti spodkopavajo človekovo dostojanstvo velikega števila svetovnega prebivalstva. Hkrati pa si cerkvene institucije po vsem svetu še bolj prizadevajo spodbujati nove oblike solidarnosti ter državne in svetovne finančne in gospodarske sisteme pozivajo, da se preusmerijo k temeljnim načelom pravičnosti, solidarnosti in subsidiarnosti. Nadškof je med drugim izrazil podporo Svetega sedeža tistim ukrepom, katerih cilj je okrepiti prehrambeno varnost, omejiti družbene izdatke ter javno porabo osredotočiti na prebivalstvo. Opozoril je tudi, da se ne sme pozabiti na že sprejete odločitve ter izpostavil konferenco v Dohi, kjer je bilo ponovno poudarjeno načelo trajnega finančnega razvoja in zagotavljanje trajne razvojne poti za vse države v razvoju. Vatikanski predstavnik je še spregovoril o trenutni gospodarski krizi kot ideologiji, ki posameznike in posamezna hotenja postavlja v središče vseh gospodarskih odločitev. Ta ideološka osredotočenost je vplivala tudi na to, da se je iz gospodarskih razprav odstranilo vrednote in moralo, namesto da bi se jih vključilo v oblikovanje bolj učinkovitega in pravičnega finančnega sistema. Taka usmerjenost je ustvarila družbo, v kateri do kratkoročnih gospodarskih in osebnih koristi prihaja na račun drugih, prav tako se oblikuje individualizem, z vedno manjšim priznavanjem enakih pravic in odgovornosti, ki so potrebne za vzpostavite družbe, v kateri se spoštuje človekovo dostojanstvo vsake osebe. Nadškof Migliore je pri tem navedel besede papeža Benedikta XVI., ki je ob letošnjem svetovnem dnevu miru posebej naglasil, da danes potrebujemo močan čut za globalno solidarnost med bogatimi in revnimi državami, da bi se na ta način učinkovito borili proti revščini. Papežev poziv je bil v prvi vrsti moralne narave in je temeljil na skupnem dobru za celotno človeštvo, je še poudaril nadškof Migliore.