Ob dnevu državnosti slovesna maša za domovino

LJUBLJANA (četrtek, 25. junij 2009, RV) - Ob 18. obletnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije, je bila na predvečer praznika dneva državnosti v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesna maša za domovino. Daroval jo je ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference, msgr. Alojz Uran. Somaševali so: mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof pomočnik in apostolski administrator škofije Celje dr. Anton Stres, murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak in mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf.
Slovesne maše so se udeležili verniki, redovnice, redovniki in duhovniki ter predstavniki diplomatskega zbora z apostolskim nuncijem msgr. Santos Abril y Castello-jem na čelu ter podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije, drugi predstavniki političnega, kulturnega, družbenega, vzgojnega, gospodarskega in javnega življenja, evropski in državni poslanci, poveljstvi oboroženih sil in Slovenske policije, predstavniki drugih Cerkva in verskih skupnosti. Prisotni so bili tudi vitezi in dame Viteškega reda sv. Božjega groba v Jeruzalemu in Suverenega malteškega viteškega reda. Pozdrav, uvod v mašo in kesanje je imel nadškof Uran, pridigo pa murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek.
Škof Turnšek je za vsebinsko izhodišče svoje pridige vzel svetnika dneva, praznik Janeza Krstnika in dejal, da ime Janez, kot je naročil angel priletnemu očetu Zahariju, razodene pristno ime človeka, saj pomeni: dar, milost in ljubezen Boga. Človeku je torej najgloblje ime »Božji dar«, »Božja milost in ljubezen«. Vsaka oseba je čudež Božje ljubezni in je zato kot oseba nedotakljiva vrednota. Škof Turnšek je svojo pridigo med slovesno sveto mašo za domovino takole zaključil:
Ob osemnajstem rojstnem dnevu si državljani Slovenije upravičeno lahko želimo, da bi prihodnost zmogli gradili na resnici o nas samih in naši preteklosti, na realni presoji naše sedanjosti in na odnosih pravičnosti in solidarnosti. Upravičeno si želimo, da bi z zgodovinsko resnico, potrebnim odpuščanjem in konkretno ljubeznijo do vsakega človeka znali zdraviti premnoge rane na našem narodovem telesu, ki so se tudi v zadnjem letu skupaj z različnimi rovi in grobovi boleče odpirale. Kot država smo se ob letošnjem rojstnem dnevu znašli sredi svetovne in domače gospodarske krize, ki nas izzivata v mnogo smeri. Ker se ta kriza na svojem dnu kaže kot kriza kulture in etičnih vrednot, nas usmerja v skupno solidarno iskanje rešitve. Ker dobrodelnost, v kateri smo se državljani Slovenije in tudi različne civilne in državne institucije do sedaj zelo dobro izkazali, ni dovolj, je pred nami izziv snovanja novih gospodarskih sistemov, pravil in načel. Cerkev želi biti s socialnim naukom pri tem reševanju na sebi lasten način soudeležena. Nove rešitve naj ne vsebujejo struktur egoizma, pohlepa po nepravičnem zaslužku, krivične zakonodaje in naj ne izrivajo morale s področja gospodarskega delovanja. Pri tem nam prvi smerokaz na poti iz krize kaže v smeri solidarnosti pri ohranjanju delovnih mest, ki nikakor niso le sredstvo za nastajanje dobička, saj je delo vredno predvsem zato, ker je sad ustvarjalnosti osebe delavca in uresničuje njegovo dostojanstvo.