Papeževo pismo ob razglasitvi Leta duhovništva

VATIKAN (četrtek, 18. junij 2009, RV) – V Vatikanu so danes objavili papeževo pismo ob razglasitvi Leta duhovništva, začelo se bo jutri, na praznik Srca Jezusovega, ki je prav tako dan molitve za svetost duhovnikov. Na papeževo željo bo Leto duhovništva sovpadalo tudi z 150. obletnico smrti sv. Janeza Marije Vianneja, zavetnika župnikov, ki je umrl 4. avgusta leta 1859.
Papež Benedikt XVI. pismo naslavlja na »brate duhovnike« in jim arškega župnika predloži kot preprost in konkreten zgled na njihovi pot. Namen Leta duhovništva, piše papež, je okrepiti zavzetost za notranjo obnovo vseh duhovnikov, da bi v današnjem svetu še močneje in prodorneje pričevali za evangelij. Papež posebej izpostavi neizmeren dar, ki ga predstavljajo duhovniki, ne le za Cerkev, temveč za celoten svet, pokaže pa tudi na napore apostolskega dela, neutrudno in skrito služenje ter ljubezen mnogih duhovnikov, ki se brez zadržka razdajajo v služenju Bogu in bližnjemu, pogostokrat deležni nasprotovanja in nerazumevanja, včasih tudi preganjanja, vse do najvišjega pričevanja s krvjo. Z grenkobo spregovori tudi o nezvestobi nekaterih služabnikov, zaradi česar trpi sama Cerkev. Sveti oče nato pokaže na lastnosti arškega župnika in izpostavi njegovo neizmerno ponižnost, hkrati pa tudi zavedanje, da je duhovnik za ljudi eden dragocenih darov božjega usmiljenja. Nato Izpostavi Viannejev neizmeren smisel za odgovornost in zavest, da je poklican, da postane poosebljeni Kristus in pričuje o odrešenju. Po papeževih besedah se je od arškega župnika potrebno naučiti prav njegove popolne istovetnosti z duhovniškim poslanstvom. Sveto oče v nadaljevanju izpostavlja, da je Janez Viannej znal uravnovesiti svoje življenje duhovnika s svetostjo duhovništva. Redno je obiskoval bolnike in družine, pripravljal ljudske pobožnosti in praznovanja, zbiral denar za karitativne dejavnosti, urejal župnijsko cerkev, skrbel je za sirote in za učenje otrok, ustanavljal bratovščine in k sodelovanju vabil laike. Njegovo delovanje, po papeževih besedah, kaže na mnoga področja, kjer je potrebno vedno bolj sodelovati z laiki, saj skupaj z njimi duhovniki predstavljajo en sam duhovniški narod. Nato sveti oče spomni na vsakodnevno pričevanje arškega župnika: molitev pred tabernakljem, sveta maša in spoved. Bil je prepričan, da je življenjska gorečnost duhovnika odvisna od svete maše. Benedikt XVI. duhovnike spodbudi k neizmernemu zaupanju v zakrament sprave, ki ga naj postavijo v središče pastoralnih dejavnosti, rekoč, da je arški župnik včasih ostajal v spovednici po 16 ur na dan in pomagal spreminjati srca in življenja mnogih oseb. Sam je dejal, da je za župnike velika nevarnost, da se duša otopi, se navadi na greh in ravnodušnost mnogih vernikov, in zaradi tega je prakticiral strogo askezo z bdenji in posti. Benedikt XVI. zapiše, da so duše bile odkupljene z Jezusovo krvjo in duhovnik se ne more posvečati njihovemu odrešenju, če zavrne svoj osebni delež pri ceni za zveličanje. Duhovnike spodbudi, da po zgledu sv. Janeza Vianeja živijo nov način življenja prežetega s Kristusom in sledijo trem evangelijskim svetom: uboštvu, čistosti in pokorščini, ki so pot krščanskega posvečevanja. V nadaljevanju papež duhovnike še povabi, da v Letu duhovništva sprejmejo novo pomlad, ki jo sedaj v Cerkev prinaša Sveti Duh, tudi preko cerkvenih gibanj in novih skupnosti. Prav tako poudari pomen povezanosti med duhovniki in njihovim škofom v duhovniško bratstvo. Le na ta način bodo duhovniki znali v potrpežljivosti živeti dar celibata in bodo sposobni voditi krščanske skupnosti. Benedikt XVI. zaključuje svoje pismo z besedami: »Dragi duhovniki, Kristus računa na vas.«