Duhovništvo je več kot le služba, je posebna poklicanost k svetosti skozi žrtev ljubezni in služenje drugim

CANBERRA (sreda, 17. junij 2009, RV) – Nadškof Canberre in Goulburna, Mark Coleridge je ob skorajšnjem začetku leta posvečenega duhovnikom, ki se bo začelo v petek, pisal vernikom v svoji nadškofiji in v pismu poudaril, da je duhovništvo več kot le služba, je posebna poklicanost k svetosti skozi žrtev ljubezni in služenje drugim. Benedikt XVI. je celotno Cerkev povabil k praznovanju leta duhovnikov, ki naj bo čas, da se osredotočimo na skrivnost duhovniškega poklica in na velik dar, ki ga v osrčju Cerkve duhovništvo predstavlja. Nadškof Coleridge je v pismu pokaza na Jezusa, ki je hkrati duhovnik in žrtev, ki je sam sebe daroval na križu. Na Kalvariji, nadaljuje nadškof, vidimo popolno samožrtvovano ljubezen, ki je večno v osrčju Svete Trojice in zato v osrčju vseh stvari. Med Očetom in Sinom je večna dinamika popolne samožrtvovane ljubezni, ki se s Svetim Duhom izliva v stvarstvo in v človeško srce in vse priteguje v to večno dinamiko. Nekateri, dadaja nadškof, so v to ljubezen poklicani na poseben način, poklicani so v duhovniški poklic. Ko Jezus nekoga kliče, da se kot duhovnik vključi v to skrivnost samožrtvovane ljubezni, tedaj ga kliče predvsem v skrivnostno življenje križa, pojasnjuje nadškof in dodaja, da v kolikor duhovništvo nima izkušnje samožrtvovane ljubezni, potem to neizogibno postane nekakšen hladen klerikalizem, ki se bolj ukvarja z močjo in ugledom, kot pa z duhovništvom križanega Gospoda. Na oltarju, nadaljuje nadškof, ki je žarišče duhovništva, duhovnik govori besede, ki niso njegove: To je moje telo, ki se daje za vas. To je moja kri, ki se preliva za vas. Kristus ne kliče duhovnikov le k izgovarjanju njegovih besed, temveč, da živijo skrivnost žrtvovanega telesa in krvi. Jezusov klic je popoln, kakor je bila popolna njegova smrt na križu in njegovo vstajenje od mrtvih. Po besedah nadškofa, Jezusov klic zahteva človeški razum, srce, dušo in telo in zato je duhovništvo veliko več kot le služba. Duhovništvo je težko delo, vendar pa ni samo delo. Je hkrati služba in poroka z Gospodom, katerima pa je dodan še poseben klic k svetosti. Ta svetost, pojasnjuje nadškof, ne more biti ločena od služenja; če služenje ne obstaja, bo duhovništvo propadlo. Duhovnik, po njegovih besedah, najperj služi tako, da živi skrivnost Jezusovega križa in sam sebe v ljubezni žrtvuje za izgradnjo Cerkve.
Avstralski nadškof Mark Coleridge katoličane spodbuja, da v letu duhovnikov premišljujejo o daru duhovniške poklicanosti ter molijo za duhovnike in se jim zahvalijo za njihovo služenje, ki ga lahko samo Bog v popolnosti izmeri. Ob koncu je nadškof še izrazil upanje, da bi leto duhovnikov ljudi pripeljalo do globljega spoznanja skrivnost Jezusovega duhovništva.