Kongregacija za verski nauk izdala dokument: Iskanje univerzalne etike: nov pogled na naravni zakon.

VATIKAN (petek, 12. junij 2009, RV) – Kongregacija za verski nauk je danes izdala dokument z naslovom Iskanje univerzalne etike: nov pogled na naravni zakon. Dokumnet je pripravila in preverila Mednarodna teološka komisija, ki deluje v okviru Kongregacije za verski nauk. Ta je leta 2006 ustanovila posebno podkomisijo, ki je bila zadolžena, da pripravi gradivo in osnutek besedila. Oktobra 2006 je Mednarodna teološka komisija na plenarnem zasedanju razpravljala o prvem osnutku besedila. Oktobra 2007 in decembra 2008 je besedilo bilo ponovno v razpravi. Po tretji razpravi je Mednarodna teološka komisija besedilo dokumenta soglasno sprejela in ga izročila kardinalu Williamu Levadi, prefektu Kongregacije za verski nauk, ki je dokument pregledal in odobril objavo.
Besedilo dokumenta je razdeljeno na 116 točk. Zelo dragocene so številne, obsežne in strokovne pripombe, ki jih je kar 105, ki bralca uvedejo na izjemno bogata vsebinska področja, ki jih dokument obravnava. Po vsebinski plati je dokument razdeljen na pet poglavij, od katerih je vsako izvirno. Prvo poglavje govori o stičiščih, o modrosti svetovnih verstev, grško-rimskih virih pojma in oblikovanja naravnega zakona, o nauku Svetega pisma, razvoju krščanskega izročila in o cerkvenem učiteljstvu ter naravnem zakonu.
Drugo poglavje je posvečeno prepoznavanju skupnih moralnih vrednot. Izhodišče tega prepoznavanja je posamezna družba in kultura. Takoj za tem dokument govori o moralni izkušnji in ukazu »delati dobro«. Nato opiše, kako človek odkriva zakonitosti naravnega zakona in njihovo vsesplošno veljavo. Sledi opis določil naravnega zakona, nato, kako naj jih človek izvaja, torej zgodovinska razsežnost naravnega zakona. Drugo poglavje zaključi z opisom moralnih razsežnosti vsake osebe in njenega konkretnega delovanja.
Tretje poglavje poda teoretične temelje naravnega zakona. Dokument za začetek opiše človekove izkušnje, ki ga vodijo do oblikovanja teorije. Pri tem pa jasno opredeli, kako kristjani pojmujemo človeško naravo, kaj podrazumevamo, ko govorimo o osebi in kaj je bistvo človeške svobode. Nato sledi neko stopnjevanje: narava, človek, Bog; vse to pa pod vidikom harmonije in konfliktnosti, skladja in notranje napetosti. Dokument pa tudi poda rešitev, namreč opis poti k spravi.
Veliko miselno in vsebinsko novost pa predstavlja 4. poglavje z naslovom »Naravni zakon in Mesto«. Pri tem je mesto mišljeno kot organizirana družaba, na ravni mesta, države in naddržavnih ustanovo. To obširno tematiko dokument poda zelo zanimivo, ko opiše odnose, kot so: oseba in skupno dobro; naravni zakon in politični ukrepi; naravni zakon in naravne pravice; naravno pravo in pozitivno pravo; politična ureditev ni eshatološka v smislu dokončna; in politična ureditev je na ravni časovnega in razumnega reda.
Peto poglavje predstavlja teološki povzetek in ima naslov: Jezus Kristus, dopolnitev naravnega zakona. Dokument to vsebino poda v dveh vsebinskih sklopih: Učlovečena Beseda – Logos, kot živi Zakon, Postava; in drugi: Sveti Duh in nov Zakon, Postava svobode.
Že iz tega kratkega prikaza dokumenta o novih pogledih na naravni zakon je razvidno, da bo to besedilo vade mecum – osebni spremljevalec vsakemu, ki bo želel resno razmišlajti o pravnih in etičnih temeljih sodobne družbe in kaj vse k temu prispevajo verstva, še zlasti krščanstvo.