Nadškof Tomasi na Mednarodni konferenci dela govoril o dostojasntvu dela
ŽENEVA (četrtek, 11. junij 2009, RV) – V Ženevi od 3. do 19. junija poteka
Mednarodna konferenca dela, na njej pa je včeraj spregovoril tudi stalni opazovalec
Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Tomasi. Kot je dejal,
se mora Mednarodna konferenca dela danes soočiti s posledicami, ki jih povzroča trenutna
gospodarska kriza med delavci, njihovimi družinami in celotno človeško skupnostjo.
Najbolj zaskrbljujoči so prav podatki o naraščajoči brezposelnosti, velik udarec pa
so v zadnjih letih doživele predvsem revnejše države, pri čemer je Tomasi navedel
primer držav subsaharske Afrike, izpostavil pa tudi, da je za mlade, ki so vstopili
na trg dela, iskanje zaposlitve veliko bolj zapleteno. V nadaljevanju je nadškof Tomasi
govoril o družbenem nauku Katoliške cerkve, ki vedno poudarja, da ima delo bistveno
prednost pred kapitalom. Delo namreč izvira iz osebe in je samo po sebi izraz osebne
identitete, izvor njegove vrednosti pa je v bogastvu in globini osebe. Nobenega dvoma
ni, da ima človeško delo svojo lastno etično vrednost, ki je neposredno povezana z
dejstvom, da je ta, ki delo izvaja, oseba, je Tomasi navedel besede papeža Janeza
Pavla II. Delo ima vrednost zato, ker je dejanje osebe, je poudaril Tomasi in v nadaljevanju
izpostavil, kako pomembno je, da delovne strategije v središče proizvodnega procesa
postavijo osebo in ne opravilo. Na ta način tudi dostojnost dela pridobi na pomembnosti
in globljem pomenu, saj je neposredno vezano na osebo in njeno dostojanstvo. Dostojanstvo
osebe je namreč tisto, ki daje temelje pri postavitvi meril glede tega, kaj pomeni
dostojno delo. Ob takem razumevanju dela, katerega vrednost izhaja iz človekovega
dostojanstva, bo posameznik, ki izgubi službo ali se znajde v ekonomskih težavah,
ohranil svoje dostojanstvo, saj le to ne izvira iz njegovega dela. V nadaljevanju
je Tomasi dejal, da si je pri spoprijemanju s posledicami gospodarske krize potrebni
prizadevati za ohranjanje zaposlitev in delovnih mest, namesto da je odpuščanje pogosto
prvo dejanje, kadar se delodajalci spoprimejo s posledicami krize. Delo ne le da je
ključnega pomena za gospodarsko učinkovitost, ampak je tudi ključni element družbene
stabilnosti. Kadar na milijone oseb izgubi zaposlitev se začne ekonomska stiska najprej
v posamezni družini, hkrati pa to pomeni tudi širše socialne posledice za celotno
družbo, kajti velik del ustvarjalnega človeškega kapitala ostane neizkoriščen. Po
besedah vatikanskega predstavnika je glavna pot iz trenutne krize dostojno delo, le
to je strategija, ki lahko vzpostavi pogoje za trden in trajen gospodarski razvoj.
Zanesti se je namreč potrebno na ustvarjalno delo osebe in njene sposobnosti, saj
ima vsak posameznik ne glede na spolno, rasno in versko pripadnost mnogo darov, idej
in talentov, s katerimi lahko veliko prispeva k izboljšanju sedanjega gospodarskega
stanja. Naloga vlad in gospodarskih institucij je, da ustvarijo takšne okoliščine,
v katerih se bo te talente lahko najbolje uporabilo. Družba je namreč izzvana, da
naredi največ kar se da, da prepreči izgubo človekovih potencialov, tudi z oblikovanjem
novih načinov sodelovanja v proizvodnem sistemu, je dejal nadškof Tomasi. Ob koncu
je izpostavil, da je gospodarska kriza lahko tudi priložnost, da se v središče delovnih
odnosov ponovno postavi osebo, da se spodbudi zmernejši, bolj solidaren in odgovornejši
način življenja ter da se vse gospodarske dejavnosti usmeri k skupnemu dobremu.