VATIKAN (ponedeljek, 8. junij 2009, RV) – Sveti oče je opoldne sprejel
42 škofov iz Venuzele, ki končujejo svoj uradni obisk Ad limina Apostolorum v Vatikanu.
Na začetku svojega govora je papež dejal, da se Gospodu zahvaljuje, da je lahko brate
potrdili v veri in z njimi delil veselje in skrbi, njihove načrte in težave. Vrsta
težav s katerimi se sooča Cerkev v Venezueli je povezana s svetovno finačno in gospodarsko
krizo, ki pa nudi tudi nove možnosti ter resnične razloge za upanje. Upanje pa je
tista drža, ki edina nagovarja človeška srca, ker prihaja iz ljubezni, s katero nas
je Gospod ljubil in se daroval za nas, je navedel papež misel iz svoje okrožnice Spe
salvi. Vstali Gospod tudi danes spremlja svoje učence, kakor prvi dan vstajenja učenca
na poti v Emavs, ki jima je z razlago dogodkov napolnil srce z upanjem. Podobno upanje
naj škofe spremlja v izvajanju »Misijona za Venezuelo«, ki so ga zasnovali na osnovi
dokumenta iz Aparecide. Čas misijona je čas milosti za vse, ki zavzeto oznanjajo evangelij.
Med oznanjevanjem naj škofje in vsa Cerkev pomnožijo pobude, da bodo vsem oznanili
celovito bratoljubno sporočilo Jezusa Kristusa. Na tem mestu je sveti oče škofe
spodbudil naj skrbo gojijo duhovno življenje kot škofje, ki so polnino svetega reda
popolnoma vključeni v Kristusa in so njegovo vidno znamenje v krajevni Cerkvi, ki
jim je zaupana. Zato naj iz njih seva Kristusovo obličje, obličje Božjega služabnika,
ki je ključnega pomena za vero kot tudi za poklicanost k svetosti. Iz te duhovne stvarnosti
izvira rodovitno dušnopastirsko delovanje ter ljubeča in učinkovita povezanost med
pastirji in člani božjega ljudstva. V nadaljevanju je papež škofom na kratko orisal
kako naj taki odnosi vladajo med njimi in duhovniki ter njimi in verniki laiki. Za
odnose z verniki laiki je papež dejal, da naj jih škofje spodbujajo in v njih krepijo
zavest, da so učenci in misijonarji Jezusa Kristusa, ki so poklicani, da svetne stvarnosti
razsvetlijo v duhu ljubeče božje zamisli. Vsi člani božjega ljudstva v Venezueli so
poklicani, je zaključil sveti oče svoj nagovor škofom, da po njih vsi, posebno pa
še najbolj potrebni, izkusijo Kristusovo prisotnost, ki je na križu dal svoje življenje
za vse človeštvo.