Benedikt XVI. o Sveti Trojici

VATIKAN (nedelja, 7. junij 2009, RV) – Sveti oče je imel opoldne pred molitvijo Angel Gospodov sicer kratek, a jasen, preprost in silno izviren govor o Sveti Trojici. V govoru je 15-krat povedal, da je Bog-Ljubezen in samo Ljubezen. Poslušalce, širšo in še zlasti strokovno javnost pa je presenetil, ko je nizal prispodobe, v kakšnem smislu je Bog Ljubezen, in dejal, da lahko rečemo, da človeško bitje nosi v svoji »genomi«, v lastnem genskem zapisu, torej v biološki opredelitvi, globoko sled Svete Trojice, Boga, ki je Ljubezen. Take prispodobe o Sveti Trojici in človekovi Bogo-podobnosti do sedaj še nobeden teolog ni uporabil. Ker pa je sedanji papež tudi vrhunski teolog, bo današnja prispodoba gotovo ostala v zgodovini teologije o Sveti Trojici.
Cerkveno bogoslužje, je dejal papež, po velikonočnem času, ki je imel svoj vrhunec na praznik prihoda Svetega Duha, predvideva tri Gospodove praznike: danes, Sveto Trojico, v četrtek, praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi ter naslednji petek, praznik Srca Jezusovega. Vsak od navedenih praznikov izpostavi poseben vidik, ki zaobjame celotno skrivnost naše vere: najprej stvarnost Enega in Troedinega Boga; zakrament Evharistije in božje-človeško središče Kristusove osebe. Vse to so vidiki ene in iste skrivnosti odrešenja.
Danes motrimo, je nadaljeval sveti oče, Sveto Trojico, kakor nam jo je razodel Jezus. On nas je poučil, da je Bog Ljubezen ne v eni sami osebi, ampak v treh osebah ene božje narave: usmiljeni Oče je Stvarnik, edinorojeni Sin je večna učlovečena Modrost, ki je za nas umrl in vstal, Sveti Duh pa je oseba, ki vse giblje, stvarstvo in zgodovino, h končnemu cilju v Bogu. Bog je vse in samo ljubezen, je zatrdil sveti oče, najčistejša, neskončna in večna ljubezen. Naš Bog ne živi v sijajni osamljenosti, ampak je neizčrpen vir življenja, ki se neprenehoma daje in se sporoča. To dejstvo lahko vidimo v veličastni obsežnosti stvarstva, pa tudi stvarstva v malem, v mikrokozmosu, kot poje in moli psalmist: »O Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji« (Ps 8,2). Ko je papež govoril o Božjem imenu, je navedel svetega Pavla, ki je filozofom na Areopagu v Atenah opisal Boga kot Bitje, »v katerem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17,28). Najmočnejši dokaz, da smo ustvarjeni po podobi Svete Trojice pa je dejstvo, da nas samo ljubezen osrečuje, ker živimo, da bi ljubili in bi bili ljubljeni. Če naj uporabimo prispodobo, ki nam jo nudi biologija, je dejal papež, lahko rečemo, da človeško bitje nosi v svoji lastni »genomi« globoko sled Svete Trojice, Boga, ki je Ljubezen.
Sveti oče je svoj kratek nagovor zaključil z mislijo na Marijo in dejal, da je bila Devica Marija v svoji prikupni ponižnosti službanica Božje ljubezni. Sprejela je Božjo voljo in v moči Svetega Duha spočela Sina. V njej si je Vsemogočni ustvaril sebi primerno bivališče in jo postavil za vzor in podobo Cerkve, ki je skrivnost in skupni dom za vse ljudi. Marija, ki je ogledalo Svete Trojice, naj nam pomaga rasti v veri v skrivnost Svete Trojice, je zaključil sveti oče svoj nagovor pred molitvijo Angel Gospodov.