Benedikt XVI. na binkoštni praznik: "Sveti Duh je duša Cerkve."

VATIKAN (nedelja, 31. maj 2009, RV) – Cerkev danes praznuje binkošti, praznik prihoda Svetega Duha. Petdeseti dan po veliki noči se uresniči Jezusova obljuba učencem, da bodo prejeli Svetega Duha in tako tudi moč za oznanjevanje evangelija vsem narodom.
Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne vodil sveto mašo v baziliki svetega Petra, v homiliji pa spregovoril o podobah s katerimi se prikaže Sveti Duh. Papež je izhajal iz Apostolskih del in spomnil, da se je Sveti Duh prikazal v podobi silovitega viharja in v podobi plamena. Kot je dejal sveti oče, je metaforo nevihte kot silovitega vetra moč povezati z zrakom, ki loči naš planet od ostalih nebesnih teles in nam omogoča življenje. Kar je zrak za biološko življenje, je dejal papež, to je Sveti Duh za duhovno življenje, in dodal, da obstaja tudi onesnaževanje srca in duše, ki mrtviči in zastruplja duhovno življenje. Poudaril je, da je tako za fizično kot duhovno življenje pomembno vdihavati čisti zrak, nato pa nadaljeval, da se zdi, da v današnji družbi krožijo številni proizvodi, ki onesnažujejo mišljenje in srce, in kot se zdi se nanje navadimo brez težav, pri čemer je sveti oče navedel kot primer podobe, ki poveličujejo užitek, nasilje in prezir do drugih oseb. Nato je Benedikt XVI. spregovoril o podobi plamena, s katero se prikaže Sveti Duh. Resnični ogenj, plamen Svetega Duha, je na zemljo prinesel Kristus, je dejal rimski papež in nadaljeval, da Bog želi še naprej poklanjati ta plamen vsem rodovom. Nato je opozoril, da danes človek želi sam postati bog in hoče ustvariti svet brez Stvarnika vesolja. Človek noče več biti Božja podoba, temveč svoja lastna, je dejal Benedikt XVI., razglaša se za avtonomnega, svobodnega in odraslega in na ta način nastaja napačen odnos do Boga in napačna podoba o Njem. V človekovih rokah tako ogenj, plamen in njegove sposobnosti postanejo nevarnosti, ki se lahko obrnejo proti samemu življenju in človeštvu, pri čemer je papež spomnil na Hirošimo in Nagasaki. Prejeti dar Svetega Duha pa po papeževih besedah pomeni dojeti smisel življenja v skupnosti v luči svetih spisov. Pri tej je spomnil, da so ob prihodi Svetega Duha, vsi apostoli bili zbrani skupaj na istem kraju, nato pa pokazal na njihovo notranjo držo, namreč da so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati. Sloga učencev je bila pogoj za prihod Svetega Duha, in predpogoj za slogo je molitev, je poudaril papež ter izpostavil, da to velja tudi za današnjo Cerkev. Če hočemo, da binkošti ne bo postal le navaden obred ali spominsko slavje, ampak da bo resnični dogodek odrešenja, se moramo nanj v naprej pripraviti in s ponižnim in tihim poslušanjem Božje Besede pričakovati Božji dar. Beneditk XVI. je pri tem tudi izpostavil, da je za uresničitev binkošti v našem času morda potrebno, da se Cerkev manj žene za različnimi dejavnostmi in se bolj predaja molitvi. Sveti Duh premaga strah, je poudaril sveti oče in spomnil na Jezusove učence, ki so po prihodu Svetega Duha brez strahu odšli oznanjat veselo novico o Kristusu, križanemu in vstalemu. Kamor vstopi Sveti Duh, prežene strah, je poudaril Benedikt XVI., da nam spoznati in čutiti, da smo v rokah vsemogočne ljubezni, ki nas nikoli ne zapusti.
O pomenu Svetega Duha za Cerkev je Sveti oče spregovoril tudi po opoldanski molitvi, ki jo je molil z množico vernikov na trgu svetega Petra. Sveti Duh je duša Cerkve, je izpostavil in zastavil vprašanje, kaj bi bila Cerkev brez Svetega Duha. Nedvomno veliko zgodovinsko gibanje, kompleksna in trdna družbena institucija, morda neke vrste dobrodelna organizacija, je nadaljeval papež in dodal, da jo kot tako vidijo tudi tisti, ki jo gledajo izven verskega okvira. Dejansko pa je Cerkev v svojem bistvu in zgodovinski navzočnosti neprestano oblikovana in vodeno po Svetem Duhu njenega Gospoda. Je živo telo, katerega življenjska sila je ravno sad nevidnega božanskega Duha, je poudaril Benedikt XVI.