Po obisku pri patriarhu Armenske apostolske Cerkve se je svei oče poslovil od SVete dežele.

JERUZALEM (Petek, 15 maj) – Papeževa zadnja postojanka pred odhodom na letališče v izraelskem Tel Avivu je bila patriarhalna armenska apostolska cerkev, kjer je Benedikta XVI. pričakalo nekaj sto vernikov in patriarh Torkom Manoukian. Sveti oče jih je spodbudil k nadaljnjim korakom na poti k edinosti, ter izrazil željo, da bi vsi kristjani v Sveti deželi delovali skupaj in skupaj velikodušno in goreče oznanjali evangelij in prihod kraljestva svetosti, pravičnosti in miru. Dragi prijatelji, prosim vas, da z menoj molite za kristjane v Sveti deželi, da bi velikodušno in goreče sodelovali pri oznanjevanju evangelija naše sprave v Kristusu in prihod kraljestva svetosti, pravičnosti in miru, je povabil sveti oče. Ko je govoril o odnosih med Katoliško in Vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami, je 82-letni nemški papež izrazil upanje, da bi današnje srečanje v armenski apostolski cerkvi bilo še eden korak bliže k edinosti, ki si je, kot je pojansil, Gospod želi med vsemi svojimi učenci. Dialog med Katoliško cerkvijo in Vzhodnimi pravoslovnimi cerkvami je sicer po papeževi oceni v zadnjem času dobro napredoval, saj so pripadniki vseh teh omenjenih Cerkva uspeli uspeli preseči narazumevanje iz preteklosti, kar v prihodnosti lahko veliko obeta.
JERUZALEM (Pdsetek, 15. maj) – Sveti oče je na letališču v Tel Avivu v svojem zadnjem še zadnjič na izraelskih tleh pozval miru. Nikoli več prelivanja krvi! Nikoli več spopadov! Nič več terorizma! Nič več vojne! Namesto tega razbijmo pokvarjeni krog nasilja, je ob slovesu, ki se ga je udeležil tudi izraelski predsednik Šimon Peres, dejal Benedikt XVI. Izrazil je upanje, da bi se na območju Svete dežel vzpostavil dolgotrajni mir, temelječ na pravičnosti, da bi ves svet priznal, da ima država Izrael pravico do obstoja, do miru in varnosti, ter da ima prav takšno pravico tudi palestinsko ljudstvo, ki si enako zasluži živeti dostojno in se svobodno gibati. Naj zamisel o dveh državah naj ne ostanejo sanje, pač pa naj postane realnost. In naj se iz teh dveh dežel širi miri in naj jim služi kot luč narodom, ki v mnoge druge pokrajine, prizadete zaradi sporov, prinaša upanje, je pozval papež. Spomnil je na nekatere dogodke in pripetljaje, ki jih je doživel med svojim 12. apostolskim potovanjem izven Italije in prvim v Sveti deželi. Izpostavil je predvsem obisk spominskega muzeja Jad Vašem, ki je posvečen holokavstu, ter pri tem ponovno obsodil antisemitizem. To strašno poglavje zgodovine ne sme nikoli biti pozabljeno ali zanikano. Ravno nasprotno, ti temni spomini bi morali okrepiti našo odločnost približati se eden drugemu kot veje oljke, ki se hranijo v istih koreninah, združene v bratski ljubezni, je poudaril sveti oče. Izrazil je žalost nad obstojem zidu objokovanja, kjer je, kot je dejal, molil, da bi ljudstva v Sveti deželi v prihodnje lahko živela v miru in sožitju, brez potrebe po varnostnih sredstvih, pač pa v medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Pozval je še k zavračanju vsakršne oblike nasilja in napadov ter se zahvalil vsem, ki so ga prijazno sprejeli.