Ekuememsko v patriarhatu Grško-pravoslavne cerkve

JERUZALEM (Petek, 15. maj) – Papež je na ekumenskem srečanju na sedežu grško-pravoslavnega patriarhata v Jeruzalemu, govor o ekumenizmu v mestu Jeruzalem, znova navezal na življenje Jezusa Kristusa in njegovih učencev ter na tamkaj živečo krščansko skupnost, ki se sooča z različnimi težavami na ravni civilnih in cerkvenih trenj. Zbrane je sveti oče povabil, da se zavedo dejstva, da živijo na svetem kraju, ob Svetem grobu, kjer je naš Gospod, v odrešenje vsega človeštva, po smrti na križu vstal v življenje. V bližini je tudi kraj zadnje večerje, kjer so bili na binkoštni dan vsi zbrani na istem kraju (Apd 2,1). Le kako ob zavedanju vsega tega, je nadaljeval papež, ne bi občutili spodbude, da se v polnosti dobre volje, zdravega nauka in duhovnih želja prizadevamo za ekumenizem? Zadovoljen zaradi uspehov Mednarodne komisije za teološki dialog med Katoliško in Pravoslavnimi cerkvami ter zaradi sodelovanja carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I. na zadnji škofovski sinodi v Rimu, je papež govoril o pomembnosti edinosti ter tesni zvezi med edinostjo in oznanjevanjem. Ko želimo razgašati sporočilo Kristusove sprave, ki je temelj krščanske skupnosti, pravi sveti oče, pa doživljamo sramoto naše razdeljenosti. Vendar pa so po njegovih besedah, Kristusovi odposlanci v svetu, z močjo Svetega Duha poklicani, da oznanjajo spravo, ki pritegne vsakogar, ki veruje, da je Jezus Mesija, Božji Sin. Najti moramo moč, da podvojimo svoja prizadevanja za izboljšanje naše skupnosti, da bi postala eno in bi skupaj bili priče ljubezni Očeta, ki je poslal Sina, da bi svet spoznal njegovo ljubezen do nas (Jn 17,23), je pozval Benedikt XVI. Evangeljska zapoved oznanjevanja je v vsakdanjih srečanjih zelo potrebna kot je zapisano v Janezevem evangelijo, ko je skupina Grkov stopila k Filipu in ga prosila, da bi smeli videti Jezusa (Jn 12,22). Prav to, da bi drugim pokazali Jezusa in njegovo ljubezen, je po mnenju svetega očeta glavna pastoralna naloga vseh krščanskih skupnosti v Sveti deželi. Papež namreč meni, da je največje delo kristjanov v Jeruzalemu to, da svojim državljanom ponudijo vzgojo in izobraževanje nove generacije kristjanov, usposobljenih in skrbnih v želji, da velikodušno prispevajo za versko in civilno življenje tega edinstvenega in svetega mesta. Molim, je dejal papež, da razumeli, da so prizadevanja kristjanov v Jeruzalemu uglašena s prizadevanji vseh prebivalcev, ne glede na njihovo vero; da bi vsi prebivalci imeli možnost verske svobode in mirnega sobivanja in zlasti mlajša generacija tudi prost dostop do izobraževanja in zaposlovanja, možnost, da si ustvarijo dom in družino ter priložnost, da prispevajo v gospodarsko stabilnost svojega mesta.