Šmarnice: Svetišče Marije srednice v galilejski Kani

ŠMARNICE (ponedeljek, 11. maj 2009, RV) – Nocoj se iz Betlehema na Judovem preselimo v kraj Kana v Galileji, v svetišče Marije srednice. Zgodovinsko, duhovno in teološko ozadje opiše evangelist Janez: »Jezusova mati je bila na svatbi v galilejski Kani. Na svatbo je bil povabljen tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: vina nimajo več. In Jezus ji odvrne: kaj hočeš od mene žena, moja ura še ni prišla. Njegova mati reče strežnikom: karkoli vam poreče, storite. Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev, ... Jezus reče strežnikom: napolnite vrče z vodo. In napolnili so jih do vrha. Nato jim reče: vzemite zdaj in nesite starešini! Ko je starešin poskusil vodo, ki je postala vino, je rekel: vsakdo najprej postreže z dobrim vinom, ... ti pa si dobro vino prihranil do zdaj. Tako je Jezus v galilejski Kani začel delati znamenja in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj« (Jn 2,1-12).
Kana galilejska se nahaja 14 km severno do Nazareta, sredi zelo rodovitne doline Meri Sembil - Žitno polje. Na to lepo dolino se nanašajo Jezusove prilike o sejalcu, semenu, o pšenici in ljulki, o setvi in žetvi, vinogradniku, službaniku, ki se vrne s polja in druge. Krščanskemu svetu je galilejska Kana znana zlasti po dveh Jezusovih čudežih. Prvi je bil sploh prvi Jezusov čudež, ko je na svatbi spremenil vodo v vino, drugega pa je storil pozneje na prošnjo cesarskega uradnika, naj mu ozdravi sina.
V Svetem pismu stare zaveze kraj Kana ni omenjen. V Novi zavezi pa je Kana zelo pomemben kraj zlasti za evangelista Janeza, ki vsakemu čudežu pripiše poseben mesijanski pomen. S prvim čudežem je Jezus začel svoje javno delovanje in je prvi čudež s katerim se v Janezovem evangeliju začne »Knjiga znamenj« ali čudežev. Z drugim čudežem pa je Jezus zaključil ta del svojega mesijanskega poslanstva.
Kana v Galileji danes šteje 5000 prebivalcev, muslimanov in kristjanov. Slednji so v večini in pripadajo latinskemu, grško-katoliškemu in grško-pravoslavnemu obredu. Ob vhodu v mesto s smeri Nazareta je vodnjak, kamor so do nedavnega, tako kot v Jezusovem času, žene hodile po vodo. V bližini sta grško-katoliška in grško-pravoslavna cerkev, zelo opazni pa so tudi kamniti vrči, ki naj bi bili po izročilo še tisti iz časa čudeža. Malo dalje po isti ulici pa se nahaja latinska cerkev, ki ima rdečo kupolo in dva stolpa. Zgradili so jo bratje frančiškani leta 1881 na razvalinah prejšnjega svetišča, ki so jih kupili leta 1879. Izkopanine so pokazale, da je tam stalo svetišče že v 4. stoletju. Pod tlakom cerkve so vidni ostanki starega mozaika s zapisom: »Blagoslovljen naj bo spomin na Jožefa, Tanhumovega in Buthahovega sina in na njegove sinove, ki so dali narediti ta mozaik. Nanje naj pride blagoslov!« Ta mozaik je bil del judovsko-krščanske sinagoge, kakor je to bil običaj v tistih časih. Med izkopavanjem so odkrili tudi ostanke starorimske zgradbe iz začetka 4. stoletja.
V kripti svetišča Marije srednice s pravim verskim spoštovanjem hranijo zelo star vrč kot spomin na čudež. Svetišče Marije srednice je leta 1906 posvetil škof Radini Tedeschi iz Bergama, ki ga je spremljal njegovo tajnik, monsignor Angelo Roncali, ki je postal blaženi papež Janez XXIII.