Papež Benedikt XVI. danes zaključil obisk v Jordaniji in prispel v Izrael
JORDANIJA/IZRAEL (ponedeljek, 11. maj 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne
zaključil svoj obisk v Jordaniji in pripotoval v Tel Aviv, kjer je v prvem govoru
na izraelskih tleh ostro obsodil antisemitizem in pozval k boju zoper vse njegove
oblike. Četrti dan papeževega obiska se je nadaljeval v predsedniški palači v Jeruzalemu,
kjer se je rimski škof sestal z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in drugimi
predstavniki političnih oblasti v državi. Popoldne je Benedikt XVI. obiskal spominski
muzej Jad Vašem, ki je posvečen žrtvam holokavsta, ob robu dneva pa se je srečal še
s člani organizacij za medverski dialog. Sveti oče je ob slovesu na amanskem letališču
vse Jordance, tako kristjane kot muslimane, spodbudil, naj gradijo versko strpnost
na trdnih temeljih, tako da bodo člani različnih skupnosti lahko skupaj živeli v miru
in vzajemnem spoštovanju. Papež Benedikt XVI. je tudi izrazil veselje, da je bil navzoč
ob začetku novih pobud katoliške skupnosti v Jordaniji, in pri tem spomnil na svoj
obisk centra za rehabilitacijo invalidnih oseb Regina Pacis, blagoslovitev temeljnih
kamnov za dve novi katoliški cerkvi v Betaniji in blagoslovitev temeljnega kamna za
novo katoliško univerzo v Madabi. Posebej je izpostavil obisk mošeje Al-Hussein Bin
Talal ter srečanje z muslimanskimi verskimi voditelji, diplomatskim zborom in rektorji
jordanskih univerz, poudaril pa tudi pomembna prizadevanja jordanskega kralja Abdallaha
II. na področju medverskega dialoga ter mu pri tem izrazil hvaležnost za njegovo spoštljivo
in odprto držo do krščanskih skupnosti v Jordaniji. Papež Benedikt XVI. je ponovno
poudaril, da je v Jordanijo prišel kot romar in pastir ter dodal, da mu bodo v spominu
najbolj ostali obiski svetih krajev in trenutki skupne molitve. Pri tem se je sveti
oče v imenu vesoljne Cerkve zahvalil vsem, ki skrbijo za romarske kraje v Jordaniji.
Spomnil je na sobotno molitev večernic in nedeljsko slovesno sveto mašo v Amanu ter
ob koncu še vse jordanske vernike pozval, da ostanejo zvesti zakramentu svetega krsta. Papež
Benedikt XVI. je v pozdravnem govoru na letališču v Tel Avivu ostro obsodil antisemitizem,
ga označil za zločin in pozval k boju zoper vse njegove oblike. Kot je spomnil, je
judovski narod v zgodovini prestajal težke posledice ideologij, ki ne priznavajo dostojanstva
vseh ljudi, mnogi predeli sveta pa antisemitizem žal še vedno poveličujejo. To je
popolnoma nesprejemljivo, je poudaril sveti oče in dodal, da je treba združiti vse
moči za boj proti antisemitizmu povsod, kjer obstaja, ter spodbujati spoštovanje do
pripadnikov vseh narodov, ljudstev, ras in jezikovnih skupin. Papež Benedikt XVI.,
ki so ga na letališču v izraelski prestolnici pričakali predstavniki političnih in
cerkvenih oblasti, med drugim tudi predsednik države Šimon Peres in premier Benjamin
Netanjahu, je tudi napovedal, da se bo, kot je prav in pravično, v času obiska v Izraelu
poklonil več kot šestim milijonom žrtev holokavsta ter molil, da človeštvo nikoli
več ne bi bilo priča tako grozljivemu zločinu. Sveti oče je ponovno poudaril, da je
v Sveto deželo prišel tudi zato, da bi na poseben način molil za mir, tako za mir
v Sveti deželi kot tudi povsod po svetu. Čeprav ime Jeruzalem pomeni mesto miru, so
po papeževih besedah oči svetovne javnosti nenehno uprte vanj in v ljudi, ki tu živijo
in ki si prizadevajo najti rešitev za nemire. Ob tem je papež spomnil na izraelsko-palestinski
spor in pozval k miru. Skupaj z vsemi ljudmi dobre volje vse pristojne prosim, naj
iščejo vse možne poti za pravično rešitev teh težavnih razmer, da bi obe ljudstvi
živeli v miru v svoji državi z varnimi in mednarodno priznanimi mejami, je dejal Benedikt
XVI. Izrazil je še upanje, da se bo na tem območju v kratkem ustvarilo ozračje zaupanja,
ki bo, kot je dodal, ljudem omogočilo uresničiti realni napredek na poti k miru in
stabilnosti. Srečanje med papežem Benediktom XVI. in izraelskim predsednikom
Šimonom Peresom je potekalo v predsedniški palači v Jeruzalemu. Izraelski predsednik
je papeža pričakal na vrtu predsedniške palače, kjer je nato, ob navzočnosti okrog
300 političnih in verskih predstavnikov, potekala še simbolična zasaditev drevesa.
Benedikt XVI. je zbranim govoril o miru in varnosti, politične in verske voditelje
spodbudil k uresničevanju načel pravičnosti ter pokazal na družine, ki hrepenijo po
mirnem življenju. Ponovno je poudaril, da je njegovo romanje na svete kraje molitev
za dragoceni dar edinosti in miru na Bližnjem vzhodu in celotnem svetu, ki bi vsem
prinesla varnost in novo upanje. Mir je predvsem Božji dar, je izpostavil sveti oče.
Naslavljajoč prisotne verske voditelje je dejal, da v iskrenem in skupnem iskanju
Boga leži temeljni prispevek religij na področju prizadevanja za mir. Naša je naloga,
da oznanjamo in pričujemo da je Vsemogočni prisoten in prepoznaven tudi kadar se zdi,
da je skrit našemu pogledu, da v svetu deluje v naše dobro in da je prihodnost družbe
zaznamovana z upanjem, kadar je v skladu s harmonijo božjega reda, je dejal sveti
oče in dodal, da Božja dinamična prisotnost povezuje srca in zagotavlja edinost. V
nadaljevanju je Beneditk XVI. spregovoril o Jeruzalemu, rekoč, da je to mesto bilo
dolgo križišče številnih narodov različnega izvora in da judom, kristjanom in muslimanom
daje dolžnost in privilegij, da skupaj pričujejo o mirnem sobivanju, po katerem častilci
enega Boga že dolgo hrepenijo. Varnost, integriteta, pravičnost in mir so po papeževih
besedah vrednote, ki izhajajo iz Božjega temeljnega odnosa s človekom in so navzoče
v srcu vsakega človeka. Edini način, da jih zavarujemo in širimo je ta, da jih izvršujemo
in živimo, je poudaril Benedikt XVI. ter opozoril, da je to dolžnost vsakega posameznika,
družine in skupnosti. Od političnih voditeljev se pričakuje, je nadaljeval, da ljudem,
ki so jih izvolili, zagotovijo pravično in ustrezno varnost, kar je povezano s širjenjem
skupnih človeških vrednot, ki zatorej ne morejo nasprotovati složnosti človeške družine.
Pristne družbene vrednote in cilji vedno varujejo človekovo dostojanstvo ter so neodtujljive,
univerzalne in soodvisne. Ob koncu govora je Benedikt XVI. še spomnil na žalost številnih
jeruzalemskih in izraelskih družin, ki vsakodnevno hrepenijo po življenju brez strahu
pred zunanjimi grožnjami in nesmiselnem nasilju. Papež Benedikt XVI. je nato obiskal
jeruzalemski muzej holokavsta Jad Vašem, kjer je izrazil upanje, da bi vsi ljudje
dobre volje bdeli na človeškimi srci, ki so sposobna voditi do tragedij, podobnih
holokavstu, zaradi katerega je umrlo najmanj šest milijonov Judov. Naj imena teh žrtev
nikoli ne minejo. Naj njihovo trpljenje ne bo nikoli zanikano, zmanjšano ali pozabljeno.
Vsaka oseba dobre volje pa naj skrbi, da se iz človeških src izrujejo vse stvari,
ki so zmožne pripeljati do podobnih tragedij, je ob navzočnosti izraelskega predsednika
Šimona Peresa poudaril sveti oče. Dodal je, da je soseda sicer mogoče oropati njegove
posesti, ugodnih priložnosti in svobode, kot je mogoče tudi splesti mrežo laži, da
bi ljudi pripričala, da si nekatere skupine ne zaslužijo spoštovanja, ne more pa se
nekomu odvzeti imena. To velja tudi za žrtve holokavsta, ki so izgubile življenje,
toda nikoli ne bodo izgubile imen, ki so trdno vrezana v srca njihovih svojcev, njihovih
soujetnikov in vseh tistih, ki so odločeni, da podobne groze, ki bi tako osramotila
človeštvo, ne bodo dovolili nikoli več, je dejal Benedikt XVI. in izpostavil prizadevanja
Katoliške cerkve za mir. Kot je dejal, je Cerkev sočutna do vseh žrtev holokavsta,
prav tako pa se postavlja v bran vsem, ki so podvrženi preganjanju zaradi drugačne
rase, barve kože, življenjskih pogojev ali veroizpovedi. Naloga Cerkve je namreč po
papeževih besedah brez prestanka moliti in delovati, da bi človeštvu zagotovila, da
v srcih ljudi nikoli več ne bi vladalo sovraštvo. Kajti Bog Abrahamov, Bog Izakov
in Bog Jakobov je bog miru, ki svet sodi s pravičnostjo in med ljudstvi razsoja po
pravici. Papež je ob koncu krajšega govora še pozval k opominjanju sveta, da ta Bog
živi, čeprav je ljudem včasih težko razumeti in sprejeti njegove skrivnostne in nedoumljive
poti. Razodel se nam je in nadaljuje z delom v zgodovini človeštva, je dejal sveti
oče.