Benedikt XVI. v Amanu daroval sveto mašo, popoldne pa obiskal Betanijo onkraj Jordana

AMAN/BETANIJA (nedelja, 10. maj 2009; RV) – Osrednji dogodek današnjega, tretjega dneva papeževega apostolskega potovanja v Sveto deželo je bila sveta maša na mednarodnem stadionu v Amanu v Jordaniji, h kateri se je zbralo nad 30.000 vernikov, patriarhi, nadškofje in škofje z Bližnjega Vzhoda, jeruzalemski patriarh Fouad Twal in princ Ghazi Bin Talat, ki je zastopal jordanskega kralja.
Na začetku homilije je Benedikt XVI. ponovno dejal, da prihaja v Sveto deželo kot romar, v deželo Mojzesa, Elije in Janeza Krstnika, v deželo, v kateri so se izpolnile starodavne obljube o prihodu Mesije, našega Gospoda Jezusa. Ta dežela je priča njegovega oznanjevanja in čudežev, njegove smrti in vstajenja in prihoda Svetega Duha na Cerkev, ki je zakrament obnovljenega in spravljenega človeštva, je dejal sveti oče.
Dejal je, da pred vsemi stoji kot naslednik svetega Petra, ki mu je Gospod izročil skrb za čredo. Dolgo je pričakoval ta trenutek, da bi bil z njimi kot priča vstalega Gospoda, jih opogumil, da vztrajajo v veri, upanju in ljubezni. Ostanejo naj zvesti izročilom in izjemni zgodovini krščanskega pričevanja, ki jih veže z apostolskimi časi. Kot je dejal, se zaveda težav, s katerimi se spoprijemajo katoličani v Sveti deželi, spomnil pa jih je tudi na veliko zgodovinsko dediščino, ki jo hranijo in posredujejo novim rodovom.
V nadaljevanju je sveti oče omenil dva pomembna dogodka v Sveti deželi v tem času, namreč svetovni molitveni dan za poklice in leto družine. Družine je spodbudil, naj še bolj postajajo šola molitve in kraj vzgoje za ljubečo službo bližnjim in naj gradijo bolj pravično in bratsko družbo. Močne krščanske družine so v teh deželah velika dediščina, ki so jo prejeli od prejšnjih rodov, je dejal Benedikt XVI. in izrazil upanje, da bi ostale zveste tej dediščini in imele dovolj materialne in moralne podpore pri izvrševanju uslug v korist vse družbe. V tej zvezi je papež posebej izpostavil vlogo žene v družini in družbi ter dejal, da imajo žene posebno dostojanstvo, poklic in poslanstvo, kar predstavlja pomembno preroško karizmo žena, ki so nosilke ljubezni, graditeljice miru in pobudnice človeškega dostojanstva. Cerkev v Sveti deželi javno pričuje svoje spoštovanje do žena, s svojo obrambo prirojenega dostojanstva vsake osebe pa veliko prispeva za razvoj prave človeške kulture in izgradnjo civilizacije ljubezni. Na koncu homilije je sveti oče kristjane v Sveti deželi opogumil naj v Kristusu, dobrem Pastirju, črpajo novih moči ter pogum za trdnost v veri in ljubezni do najbolj potrebnih in tudi tako gradijo mostove za prihodnje srečevanje različnih narodov in kultur.
Po končani slovesni sveti maši je papež Benedikt XVI. z zbranimi molil opoldansko molitev Raduj se Kraljica nebeška, v nagovoru pa dejal, da je med mašo govoril o preroški karizmi žene kot nosilke ljubezni, učiteljice usmiljenja in graditeljice miru. Najvišji zgled ženskih kreposti je Blažena Devica Marija, Mati usmiljenja in Kraljica miru. Njej je sveti oče izročil prizadevanja za mir s prošnjo, naj vsem mladim, ki danes razmišljajo o svoji prihodnosti, nakloni pogum in moč, da bodo sebe velikodušno izročili Bogu, da bi izvrševali njegovo voljo.
Po opoldanski molitvi se je papež Benedikt XVI. odpravil na sedež latinskega vikariata, kjer je kosil s patriarhi in škofi. Popoldne pa je sledil obisk Betanije onkraj Jordana, kraja, povezanega z mnogimi svetopisemski dogodki, kjer je deloval Janez Krstnik in se je tudi odvijalo Jezusovo javno življenje. Ob 18. uri je sveti oče blagoslovil temeljna kamna cerkva latinskega in grško-melkitskega obreda, v homiliji pa spregovoril o pomenu temeljnega kamna in zakramentu svetega krsta. Temeljni kamen cerkvene zgradbe je simbol za Kristusa, je dejal Benedikt XVI, kajti Cerkev sloni na Kristusu, Kristus jo podpira in je od njega ni mogoče ločiti. Sveti oče je izpostavil, da je Kristus edini temelj vsake krščanske skupnosti, je živi kamen, in z njim smo tudi mi živi kamni, vgrajeni v duhovno hišo, kjer biva Bog. To je tudi realnost Cerkve, Kristus in mi, Kristus z nami, je dejal papež in dodal, da je Jezus z nami kakor je trta s svojimi mladikami. Cerkev je v Kristusu skupnost novega življenja, dinamična stvarnost milosti, ki priteka iz njega. Skozi Cerkev Kristus očiščuje naša srca, razsvetljuje naše misli, nas povezuje z Očetom in nas v enem Duhu usmerja k vsakodnevnemu delovanju krščanske ljubezni. Nato je Benedikt XVI. še izpostavil pomen krsta, po katerem vstopimo v Cerkev, rekoč, da zakrament krsta črpa svojo moč iz Kristusove smrti in vstajenja, kar bo še posebej ostalo prisotno v krščanskima skupnostma, ki se bosta zbirala v nastajajočima cerkvama. Jordan naj vas vedno spominja, je dejal zbranim sveti oče, da ste bili umiti v krstni vodi in tako postali člani Jezusove družine. Ob koncu homilije je Benedikt XVI. vse spodbudil k rasti v vseh plemenitih držah, ki so zaobjete s pojmom agape, krščanska ljubezen, pozval pa je tudi k dialogu in razumevanju v civilni družbi, še posebej kadar gre za zahtevo lastnih legitimnih pravic. Na Bližnjem vzhodu so kristjani poklicani, da dajo svoj prispevek, ki temelji na Jezusovem zgledu, spravi in miru preko odpuščanja in širokosrčnosti, je še dejal sveti oče.
Iz Betanije onkraj Jordana se je Benedikt XVI. vrnil v Aman, od koder se bo jutri podal v Tel Aviv, kjer se bo med drugim srečal z izraelskim predsednikom Simonom Peresom, popoldne pa še obiskal muzej Jad Vašem, namenjen spominu žrtvam holokavsta. V Sveti deželi se bo papež mudil do prihodnjega petka, obiskal pa bo še Jeruzalem, Betlehem in Nazaret.