Papež Benedikt XVI. prispel v Sveto deželo

VATIKAN/JORDANIJA (petek, 8. maj 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je ob 13. uri in 30 minut prispel v jordansko prestolnico Aman, kjer je začel svoje težko pričakovano 12. apostolsko potovanje izven Italije in prvo v Sveto deželo, s katerim želi kristjane, ki tam živijo, opogumiti in jih potrditi v veri. Mednje je, kot je napovedal sam, prišel kot romar miru v imenu edinega Boga, ki je Oče vseh. Svetega očeta so na letališču pričakali predstavniki cerkvenih in političnih oblasti v Jordaniji, med njimi tudi jordanski kralj Abdulah II. in kraljica Rania, patriarhi, škofje, diplomatski zbor in skupina vernikov. Papež Benedikt XVI. je v svojem prvem govoru na jordanskih tleh izrazil upanje, da bo njegov obisk pripomogel h gojenju dobrih odnosov med kristjani in muslimani, ki živijo v Jordaniji, ter pripadnikom obeh veroizpovedi pomagal rasti v ljubezni do vsemogočnega in usmiljenega Boga in v bratski ljubezni. Bog blagoslovi Jordanijo z blaginjo in mirom, je še dejal 82-letni nemški papež, ki je ponovno poudaril, da je v Sveto deželo prišel kot romar miru, da bi se poklonil svetim krajem, ki so v biblični zgodovini imeli zelo pomembno vlogo, prav tako pa želi nagovoriti muslimansko skupnost v tej državi ter spodbuditi boljše razumevanje vrlin, ki jih zagovarja islam. Ob tem je papež izpostavil še spoštovanje katoliške skupnosti s strani večinoma muslimanske jordanske kraljevine in poudaril, kako pomembna pravica je človekova pravica do verske svobode. Verska svoboda je seveda temeljna človekova pravica. Goreče upam in molim, da bi spoštovanje neodtuljivih pravic in dostojanstva vsakega moža in žene bile priznane in varovane tako na Bližnjem vzhodu kot tudi povsod drugod po svetu, je dejal Benedikt XVI. in nato nekaj besed namenil odnosom med zahodnim in muslimanskim svetom. Kot je dejal, so se ti v zadnjem času izboljšali, še posebej po podpisu medverskega sporočila v Amanu, za kar ima zasluge tudi Jordanija, ki je pri prizadevanju za mir na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu vselej bila zelo zavzeta. Prizadeva si je namreč za rešitev izraelsko-palestinskega spora in za medverski dialog, sprejema begunce iz sosednjega Iraka in se zavzemala za zajezitev ekstremizma. S številnimi pobudami za spodbujanje zavezništva civilizacij med zahodnim in muslimanskim svetom je bilo doseženega veliko dobrega, saj je prišlo do obsodbe prepričanja tistih, ki menijo, da sta nasilje in nemiri nekaj neizogibnega, je poudaril Benedikt XVI., ki se je pred izvolitvijo za Petrovega naslednjika v Sveti deželi mudil že trikrat, leta 1964, leta 1992 in leta 1994. Ko je govoril o zagotavljanju miru na Bližnjem vzhodu, je papež izpostavil kralja Husseina, ki je, kot je dejal, v teh naporih bil pionir. Naj njegova zavzetost za reševanje pokrajinskih sporov v prizadevanju za vzpostavitev trajnega miru in resnične pravičnosti za vse, ki živijo na Bližnjem vzhodu, še naprej rodi sadove, je še dejal sveti oče.
Iz amanskega letališča je Benedikt XVI. odšel v 22 km oddaljeni center Regina Pacis, namenjen rehabilitaciji in družbenemu vključevanju invalidnih oseb, kjer sta ga ob 15. uri in 30 minut sprejela latinski patriarh v Jeruzalemu Fouad Twal in vikar latinskega patriarhata za Jordanijo Salim Sayegh, ki je tudi ustanovitelj centra.
Sveti oče je v nagovoru zbranim spregovoril o romanju, molitvi in upanju, ob koncu pa navzoče tudi zaprosil, naj v času njegovega romanja zanj molijo. Kot številni romarji pred mano, sedaj tudi jaz uresničujem to globoko željo, da bi se dotaknil, našel tolažbo in počastil kraje, kjer je živel Jezus, kraje, ki jih je njegova prisotnost naredila svete, je na začetku povedal Benedikt XVI. Dragi prijatelji, vsak med nami je romar, je nadaljeval in nato poudaril, da skozi življenje hodimo z namenom, se oziramo nazaj, včasih z obžalovanji in bolečino, pogostokrat pa s hvaležnostjo, vendar gledamo tudi naprej, včasih z zaskrbljenostjo in strahom, a vedno s pričakovanjem in upanjem, vedoč tudi, da nas na poti spodbujajo drugi. Gojencem centra Regina Pacis, trenutno jih v njem biva okrog 600, je sveti oče dejal, da se zaveda, da so njihove poti zaznamovane s trpljenjem in preizkušnjami. Nekateri med vami se pogumno bojujete s svojo invalidnostjo, drugi ste doživeli zavrnitev, nekateri ste prišli v center preprosto po razumevanje in podporo. Včasih je težko najti razlog, za tisto, kar se nam kaže le kot ovira ali kot bolečina, fizična ali čustvena. Vendar nam vera in razumevanje pomagata, da vidimo obzorje onkraj nas samih in si zamislimo življenje kot si ga zamišlja Bog, je poudari sveti oče. Izpostavil je Božjo brezpogojno ljubezen, ki vsakemu človeku daje življenje ter kaže na smisel in namen celotnega človeškega življenja. On je odrešujoča ljubezen, je dejal Benedikt XVI. in nadaljeval, da nas preko križa Jezus priteguje v večno življenje in nam na ta način vnaprej kaže pot, pot upanja, ki vodi vsak korak, ki ga naredimo, tako da tudi mi postanemo drugim prinašalci upanja in ljubezni. V nadaljevanju je papež Benedikt XVI. pokazal na namen svojega romanja rekoč, da prihaja molit za dragoceni dar edinosti in miru, predvsem za Bližnji vzhod. Mir za posameznike, za starše in otroke, je našteval papež, mir za skupnosti, za Jeruzalem in za Sveto deželo, za vso pokrajino, mir za celotno človeško družino, za trajni mir, ki je rojen iz pravičnosti, integritete in sočutja, mir, ki prihaja iz ponižnosti, odpuščanja in globokega hrepenenja, da bi živeli v harmoniji kot eno. Benedikt XVI. je posebej pokazal na pomen molitve, ki je dejavno upanje. V molitvi pridemo v ljubeči stik z Bogom in na ta način spoznamo brezpomembnost človeških ločitev in predsodkov, ter zaznamo osupljive možnosti, ki se odprejo pred nami, ko so naša srca obrnjena k Božji resnici, njegovemu načrtu za vsakega med nami in za ves svet. Zbranim mladim je še dejal, da v svojih preizkušnjah in s tem, da stojimo ob strani drugim, zaslutimo bistvo naše človeškosti ter postajamo bolj človeški. Naučimo se, da celo srca polna cinizma ali krivice ali nepripravljenosti odpustiti, nikoli niso onkraj Božjega dosega in se lahko vedno odprejo novemu načinu življenja in miru.
Svetega očeta sta popoldne v svoji palači al-Husseinye sprejela še jordanski kralj Abdulah II. in kraljica Raina, vladarja Hašemitske kraljevine Jordanije, kjer živi 5.720.000 ljudi, od tega le slaba dva odstotka katoličanov. V Jordaniji delujejo štirje škofje, verniki pa se zbirajo v 64. župnijah, v katerih delujejo 103 duhovniki ter približno 260 redovnic in redovnikov. Katoličani vodijo 123 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki jih obiskuje preko 30 tisoč otrok. Poleg tega duhovniki in redovniki vodijo še dve bolnišnici, kliniko ter več vzgojno-socialnih ustanov. Kraljevino Jordanijo mnogi ocenjujejo kot svetovno voditeljico na področjih spodbujanja medsebojnega razumevanja, strpnosti, zmernosti ter spoštovanja verstev in človekovih pravic.
Jutri bo sveti oče obiskal staro baziliko na gori Nebo, od koder je Mojzes videl obljubljeno deželo. V Madabi bo papež blagoslovil temeljni kamen univerze latinskega patriarhata. Ko se bo vrnil v Aman, bo Benedikt XVI. še isti dan odšel v hašemitski muzej in v mošejo Al-Hussein Bin Tatal, kjer se bo sestal z muslimanskimi voditelji, z diplomatskim zborom in rektorji jordanskijh univerz. Popoldne bo ob navzočnosti duhovnikov, redovnikov in redovnic, semeniščnikov in članov cerkvenih gibanj v grško-melkitski katedrali svetega Jurija vodil večernice. V nedeljo bo sveti oče sveto mašo daroval na mednarodnem stadionu v Amanu, nato bo kosil s patriarhi in škofi latinskega vikariata, popoldne pa se bo odpravil v Betanijo onkraj Jordana, kjer bo blagoslovil temeljna kamna cerkva latinskega in grško-melkitskega obreda.