Kardinal Martini o papeževem apostolskem potovanju v Sveto deželo
VATIKAN (torek, 5. maj 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je tretji papež, ki
se bo po Pavlu VI. in Janezu Pavlu II. odpravil v Sveto deželo. Od tega zgodovinskega
obiska, ki je papeževo 12. apostolsko potovanje izven Italije, nas ločita le še dva
dneva, o pričakovanjih in pomenu tega potovanja pa je za naš radio tokrat spregovoril
nekdanjih milanski nadškof kardinal Carlo Maria Martini, ki sedaj živi v Sveti deželi.
Poudaril je, da bo papežev obisk kristjanom, ki živijo območju Svete dežele, izkazal
podporo in jim pomagal v prihodnosti. Kot je znano, so namreč kristjani v Sveti deželi
v manjšini, poleg tega pa se spoprijemajo s številnimi težavami in nasiljem. Po kardinalovih
besedah bo obisk Benedikta XVI. pomembne tudi z ekumenske perspektive in s perspektive
medverskega dialoga. Martini je pojasnil, da je sicer Jeruzalem sam po sebi zelo malo
ekumenski, saj denimo pri svetem grobu srečujemo ljudi različnih veroizpovedi, ki
se med seboj prepirajo. Jeruzalem ni ravno model za ekumenski dialog, toda v zadnjih
letih je bilo narejenih nekaj korakov naprej, je dejal kardinal Martini, sicer strokovnjak
za novo zavezo svetega pisma. Izrazil je prepričanje, da bo papežev obisk prispeval
k okrepitvi odnosov med kristjani, pa tudi odnosov med kristjani in nekristjani. Sicer
kardinal meni, da bi bilo treba ekumenizem in medverski dialog, to je dialog miru,
še bolj spodbujati, predvsem na ravni velikih vrednot, saj je le z dialogom mogoče
prispevati k razumevanju med različnimi veroizpovedmi. Na novinarsko vprašanje,
kaj je tisto, kar Sveta dežela danes najbolj potrebuje, je kardinal Martini odgovoril,
da to območje potrebuje veliko, predvsem pa resnico, pravičnost, razumevanje ter obsodbo
nasilja in terorizma. Od materialnih stvari pa Sveti deželi po kardinalovih besedah
najbolj primanjkuje vode. Benedikt XVI. bo kot papež Sveto deželo obiskal prvič,
pred izvolitvijo za Petrovega naslednika pa se je tam mudil že trikrat, leta 1964,
leta 1992 in leta 1994. Tokrat je pred njim še posebej zahtevna naloga, ne le zato,
ker so razmere na območju svetih krajev še vedno težavne, nemirne in negotove, pač
pa tudi zato, ker je pričakovanje ljudi od tega obiska zelo veliko. Toda papež se
v Sveto deželo, kjer bo obiskal Aman, Jeruzalem, Betlehem in Nazaret, odpravlja s
pogumom, ki ga črpa iz svoje vere. Osrednji namen tega pomembnega papeževega potovanja
je prispevati k mirnemu sobivanju med kristjani, muslimani in Judi, ki živijo na območju
Svete dežele