Papež Benedikt XVI. na splošni avdienci govoril o carigrajskem patriarhu Germanu in se po njej srečal še z delegacijo kanadskih staroselcev

VATIKAN (sreda, 29. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. na današnji splošni avdienci na Trgu svetega Petra v Vatikanu poudaril, da vera kljub temu, da ji obraz zatemnjujeta greh in umazanost, pomaga uvideti navzočnost Boga v Cerkvi in v vsakem človeku. Ljudje smo naravnani tako, da vidimo predvsem grehe in negativno, toda s pomočjo vere, ki nam omogoča gledati na pristen način, lahko tudi danes in vedno v Cerkvi odkrivamo Božjo lepoto, je dejal papež in vernike povabil k molitvi, da bi jih Bog naučil videti njegovo prisotnost in lepoto v Cerkvi in svetu. Približno 40.000-glavi množici, med katero je bilo tudi nekaj Slovencev, je sveti oče danes govoril o carigrajskem patriarhu Germanu, ki ga je predstavil kot voditelja boja zoper ikonoklazem in kot avtorja pomembnih marioloških intuicij. Ta carigrajski patriarh, ki je veroval v duhovno vrednost in češčenje svetih podob, je po papeževih besedah svetu zapustil predvsem tri osrednje nauke. Trdil je, da na svetu in v Cerkvi obstaja očitna navzočnost Boga, ki se jo ljudje morajo naučiti sprejemati. Bog je človeka ustvaril po svoji podobi, a to podobo je nato prekrila umazanost greha, je pojasnil rimski škof in opozoril, kako se je posledično zdelo, da se Bog ne razodeva več. Carigrajski patriarh, ki je službo patriarha opravljal od leta 715 do leta 730, pa je trdil, da je Boga mogoče uvideti v svetih podobah in upodobitvah Jezusovega obličja. Po učlovečenju Božjega Sina je torej mogoče v njegovih podobah, pa tudi v podobah svetnikov in vseh ljudi, v katerih se lesketa Božja svetost, videti Boga.
Drugi nauk patriarha Germana po papeževih besedah zadeva liturgijo, ki prav tako omogoča videti Božji sij, tretji njegov nauk pa se nanaša na ljubezen do Cerkve. Kar zadeva Cerkev, smo ljudje naravnani tako, da vidimo predvsem grehe in negativno, toda s pomočjo vere, ki nam omogoča gledati na pristen način, lahko tudi danes in vedno v njej odkrivamo Božjo lepoto, je poudaril papež, ki je še carigrajskega patriarha Germana označil za velikega teologa. Ob koncu kateheze in povzetkih katehez v angleščini, francoščini, nemščini in španščini je sveti oče zbrane vernike pozdravil v različnih jezikih, med drugim tudi v slovenščini: "Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije, še posebej iz Ljubljane, Mengša, Slovenskih Konjic, Tolmina in s Primskovega. Dragi prijatelji! Prišli ste v Rim, da bi ob zgledu svetih apostolov Petra in Pavla poživili vašo vero in zvestobo Vstalemu Kristusu in Njegovi Cerkvi. Naj bo On vir vašega veselja in upanja in naj vas vse spremlja moj blagoslov!"
Poseben pozdrav je papež namenil tudi vernikom iz italijanskega otoka Sardinija, ki so se mu prišli zahvalit za lanskoletni obisk. Sveti oče je spomnil na praznik svete Katarine Sienske, ki ga Cerkev obhaja danes, in vernike, predvsem mlade, povabil, naj bodo tako kot ta priljubljena svetnica tudi oni zaljubljeni v Kristusa.
Po splošni avidenci se je papež v avli Pavla VI. srečal še z delegacijo kanadskih staroselcev, ki sta jih vodila narodni voditelj Indijancev Phil Fontaine in predsednik Kanadske škofovske konference nadškof James Weisgerber. Kot so sporočili s tiskovnega urada Svetega sedeža, je sveti oče najprej prisluhnil zgodbam staroselcev, ki so mu govorili tudi o svojih težavah, nato pa je izpostavil podporo Cerkve kanadskim domorodcem. Ob njihovem pripovedovanju o trpljenju in težavah otrok v šolah, ki jih povzročajo tudi pripadniki Cerkve, je papež izrazil žalost in poudaril, da družba takšnih zlorab ne more tolerirati. Benedikt XVI. je kanadskim staroselcev zagotovil svoje molitve. Kot je dejal, bo Boga prosil, da bi tisti, ki so trpeli, zmogli najti pot do ozdravljenja. Domorodce je še spodbudil, da bi zmogli iti naprej s prenovljenim upanjem.
Kanadska zvezna vlada je v preteklosti ustanovila šole za otroke indijance, ki so jih financirale verske organizacije in država. Od 76 takšnih šol, ki jih je obiskovalo približno 100.000 učencev, so jih 45 vodila katoliška združenja. Šlo je za neke vrste prisilne šole, ki so jih sicer v 70. letih prejšnjega stoletja zaprli, v njih šolajoči se domorodci pa naj bi bili pogosto žrtve fizičnega in spolnega nasilja.