Sveti oče: "Razlaga svetih spisov je temeljnega pomena za krščansko vero in cerkveno življenje."

VATIKAN (četrtek, 23. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel člane Papeške biblične komisije, ki so se pod vodstvom kardinala Williama Levade zbrali v Vatikanu na letnem plenarnem zasedanju. Sveti oče je v nagovoru izpostavil smernice za razlago svetih spisov in med drugim dejal, da je razlaga svetih spisov temeljnega pomena za krščansko vero in cerkveno življenje, saj sta poslanstvo in življenje Cerkve zgrajena na Božji besedi. Izpostavil je nekatere temeljne cerkvene dokumente, najprej okrožnico papeža Leona XIII. Providentissimus Deus ter Pija XII. Divino afflante Spiritu. Obe okrožnici sta po papeževih besedah proučevanju Svetega pisma dali živo spodbudo, kar je potem v celoti potrdil II. vatikanski koncil, še posebej z dogmatično konstitucijo o božjem razodetju Dei Verbum. Benedikt XVI. je izpostavil poudarek II. vatikanskega koncila, da je avtor svetih spisov sam Bog. Kakor trdi dogmatična konstitucija, je od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje Sveto pismo, bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Zato ima Cerkev vse knjige stare in nove zaveze za svete in kanonične, saj imajo Boga za avtorja, je dejal sveti oče in nadaljeval, da vse to, kar trdijo navdihnjeni pisatelji ali hagiografi, moramo imeti za trditev Svetega Duha, iz česar sledi, da vse svetopisemske knjige zanesljivo, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel zaradi našega zveličanja zapisati v Svetem pismu. Benedikt XVI. je tudi izpostavil, da v Svetem pismu Bog govori človeku na človeški način, zato je pri njegovi razlagi potrebna skrbna pozornost, da bi spoznali, kaj so sveti pisatelji hoteli povedati in kaj je Bog po njihovih besedah hotel razkriti. Sveto pismo moramo brati in razlagati v istem Duhu, v katerem je bilo napisano, je sveti oče izpostavil poudarke dogmatične konstitucije o božjem razodetju. V nadaljevanju je pokazal na tri osnovne kriterije, ki jih je potrebno upoštevati pri branju in razlagi Svetega pisma. Kot prvo je pomembno vestno upoštevati vsebino in enoto celotnega Svetega pisma. Na drugo mesto je sveti oče postavil branje Svetega pisma v okviru živega izročila vse Cerkve, saj Cerkev v svojem izročilu nosi živ spomin Božje besede. Tretji kriterij pa je upoštevanje analogije vere oziroma medsebojne povezanosti posameznih verskih resnic in povezanosti z razodetjem in polnostjo božje ekonomije. Razlaganje Svetega pisma v povezavi s živim cerkvenim izročilom je Benedikt XVI. še posebej izpostavil, rekoč, da gre za odločilno normo, ki oblikuje pravilen in vzajemen odnos med razlagalci in cerkvenim naukom, opozoril pa je tudi na nevarnost individualističnega pristopa. Od Boga navdihnjena besedila so namreč zaupana celotni skupnosti vernikov, celotni Kristusovi Cerkvi, da bi rasla v veri in ljubezni, je dejal Benedikt XVI.