Papež Benedikt XVI.: "Božje usmiljenje zedinja Cerkev."

CASTELGANDOLFO (nedelja, 19. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes, osmi dan velikonočne osmine, v Castelgandolfu z verniki molil opoldansko molitev Raduj se Kraljica nebeška. Po molitvi je sprejel mehiškega kardinala Javierja Barragana, sedaj že zaslužnega predsednika Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev, v večerni urah pa se je vrnil v Vatikan.
Sveti oče je na začetku svojega govora pred molitvijo Raduj se Kraljica Nebeška še enkrat vsem prisotnim in kristjanom po svetu voščil velikonočne praznike. Z veseljem, ki izvira iz velikonočnih praznikov se je sveti oče zahvalil vsem, ki so mu voščili velikonočne praznike, mu izrekli voščila ob rojstnem dnevu in ob četrti obletnici izvolitve na Petrov sedež. Gospodu se je zahvalil za tako enodušno in veliko naklonjenost. Mi katoličani moramo biti ena družina, od mojih sodelavcev v Rimski kuriji do najbolj oddaljenih župnij, saj nas navdihuje isto mišljenje in čutenje, kot je vladalo v prvi krščanski skupnosti, kot poročajo Apostolska dela, da je bila množica teh, »ki so vero prejeli, kakor eno srce in ena duša« (Apd 4,32), je dejal.
Edinost in skupno čutenje prvih kristjanov je temeljilo na vstalem Kristusu. Evangelij namreč poroča, da so se učenci po ugrabitvi in obsodbi nebeškega Učitelja razbežali, le Marija, nekaj žena in apostol Janez, so ostali skupaj in ga spremljali na Kalvarijo. Po vstajenju je Jezus učence ponovno zbral in jim dal novo edinost, močnejšo, nepremagljivo povezanost, ki ni več temeljila na človeških virih, ampak na Božjem usmiljenju, ob katerem so vsi čutili, da jih Vstali ljubi in jim je odpustil. Božje usmiljenje torej zedinja Cerkev, tako včeraj kot danes, da bi iz človeštva naredila eno samo družino. In ista božja ljubezen, je dejal papež, ki nam po križanem in vstalem Jezusu odpušča grehe, nas v notranjosti obnavlja. To globoko notranje prepričanje je vodilo pokojnega papeža Janeza Paval II., da je drugo velikonočno nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja in vsem pokazal, da je vstali Kristus vir upanja, kar je sv. Faustina Kowalska izrazila z vzklikom: »Jezus, vate zaupam!«
Na koncu govora je sveti oče prisotne povabil k molitvi, s prošnjo, naj tudi nas vsak dan, tako kot prvo krščansko skupnost, spremlja Marija, ki jo kličemo Nebeška Kraljica. Vemo namreč, da je njeno kraljevanje isto kot kraljevanje njenega Sina, da je to kraljevanje ljubezni in usmiljenja. Prosim vas, da njej ponovno priporočite mojo službo Cerkvi, ko z zaupanjem kličemo Mati usmiljena, prosi za nas, je zaključil papež svoj nagovor.