Papež Benedikt XVI. je danes dopolnil 82 let

VATIKAN (četrtek, 16. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopolnil 82 let, v nedeljo pa bodo minila štiri leta od njegove izvolitve na papeški prestol. Joseph Alois Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v mestu Marktl am Inn v Nemčiji. V duhovnika je bil posvečen leta 1951, leta 1977 imenovan za nadškofa v Münchnu in Freisingu ter istega leta za kardinala. V času papeževanja Janeza Pavla II. je opravljal službo prefekta Kongregacije za nauk vere ter predsednika Biblične papeške komisije in Papeške mednarodne teološke komisije, bil pa je tudi dekan kardinalskega zbora. Nemški kardinal Joseph Ratzinger je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005 in si je izbral ime Benedikt XVI. ter postal 264. papež na sedežu rimskega škofa.
O minulem, četrtem letu papeževanja Benedikta XVI. in ob njegovem 82. rojstnem dnevu pa je za naš radio spregovoril direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža p. Federico Lombardi. Kot je dejal, je papež Benedikt XVI. v zadnjem letu opravil štiri apostolska potovanja zunaj Italije in tako obiskal štiri kontinente: bil je v Združenih državah Amerike in na sedežu Združenih narodov, v Avstraliji se je udeležil svetovnega dneva mladih, obiskal je Francijo, pred kratkim pa se je vrnil iz Afrike. Pomemben dogodek zadnjega leta njegovega papeževanja je po Lombardijevih besedah tudi škofovska sinoda o Božji besedi. Gre namreč za dogodek, ki je povezan s celotno vesoljno Cerkvijo in ki se je odvijal v vedrem duhu, z visoko udeležbo in zadovoljstvom vseh udeležencev. Kot poseben vidik papeževanja Benedikta XVI. pa je Lombardi izpostavil njegov nauk, ki ga posreduje preko svojih pridig in katehez. Gre za temeljno značilnost papeške službe, ki je zelo duhovna in teološka in bistvena v skrbi za Božje ljudstvo, je dejal p. Lombard in pri tem poudaril, da gre za eno od izjemnih karizem papeža Benedikta XVI. Njegovi govori, pridige in kateheze predstavljajo veliko bogastvo in gledano dolgoročno lahko pomenijo kulturni, teološki in duhovni prispevek k oblikovanju kristjanov ter zato pomembno krščansko dediščino. Na novinarjevo vprašanje o nekaterih težkih dogodkih, s katerimi se je soočal v tem letu sveti oče, je p. Lombardi izpostavil predvsem preklic izobčenja štirih škofov in izjavo o holokavstu enega izmed njih, na kar se je močno odzvala tudi širša javnost. Papež je v pismu, ki ga je takrat poslal vsem škofom, opozoril na evangelijska načela in na svojo odločitev pokazal kot na dejanje usmiljenja, ki je postavljeno na besede iz evangelija: Spravi se s svojim bratom! Po Lombardijevih besedah se je papež pri tem pokazal kot človek vere, kot pastir, ki vodi Cerkev po načelih čiste vere, usmiljenja in duhovne odgovornosti v odnosu do Božjega ljudstva in človeštva v današnjem času. V odzivu na nedavni potres v italijanski pokrajini Abruzzo pa je tudi videti papeževo globoko rahločutnost za bolečino drugih, njegovo iskreno sočutje in žalost, hkrati pa upanje in vero, kar se kaže tudi v papeževi želji čim prej obiskati prizadete v potresu, je dejal p. Lombardi. Pokazal pa je tudi na prizadevanje svetega očeta za spravo in mir med vsemi narodi, kar bo tudi osnovna poteza njegovega prihajajočega potovanja v Sveto deželo.