Sveti oče ponovno izrazil solidarnost do žrtev ponedeljkovega potresa v mestu L'Aquila

VATIKAN (sreda, 8. april 2009, RV) – Sveti oče je na današnji splošni avdienci ponovno izrazil solidarnost do žrtev ponedeljkovega potresa v mestu L'Aquila v osrednjeitalijanski pokrajini Abruzzo, ki je terjal 250 človeških življenj in več kot tisoč ranjenih ter povzročil ogromno materialno škodo. Papež Benedikt XVI. je prebivalcem abruškega območja zagotovil, da niso sami, pač pa je tudi on z njimi, in napovedal, da bo, takoj ko bo mogoče, L'Aquilo obiskal tudi sam. Vsem trpečim je zagotovil svoje molitve ter spodbudil reševalce, policijo in številne prostovoljce, ki nesebično pomagajo prizadetim, in tako kažejo, kako pomembna je v tako bolečih trenutkih solidarnost. Tem dragim ljudem želim še enkrat povedati, da papež z njimi deli bolečino in skrbi. Preljubi, takoj, ko bo mogoče, upam, da vas pridem obiskat. Vedite, da papež moli za vse in Boga prosi usmiljenje za vse pokojne, njihove svojce in preživele, je dejal Benedikt XVI., ki je po splošni avdienci osebno telefoniral l'aquilskemu nadškofu in mu je izrazil osebno bolečino za tragične dogodke v omenjenem mestu in njegovi okolici. Sveti oče je v telefonskem pogovoru vsem prizadetim zagotovil duhovno bližino in molitve ter potrdil, da bo prizadeto potresno območje obiskal takoj, ko bo mogoče.
Papež je sicer današnjo katehezo na Trgu svetega Petra, kjer se je zbralo približno 15.000 romarjev, posvetil velikemu tednu in razmisleku o daru odrešenja. Ta čudovita in presenetljiva skrivnost kaže, kako Jezus, četudi je Bog, svojih božanskih odlik ni želel zadrževati v izključno svoji posesti ali kot orodje zmagoslavja, pač pa se je izpraznil in prevzel skromno in slabotno človeško naravo. To pa ni bil sad neke slepe usodnosti, pač pa sad svobodne odločitve in velikodušnega pristanka na odrešenjski načrt Jezusovega očeta, je dejal rimski škof in poudaril, da je Jezus vse to naredil iz ljubezni do nas. Iz ljubezni je postal naš brat in iz ljubezni do nas je delil položaj vsakega moža in žene.
Sveti oče je nato govoril o pomenu velikonočnega tridnevja in vernike povabil, naj odprejo svoja srca velikonočni skrivnosti. Zbrane na Trgu svetega Petra je papež spomnil, kako bodo na veliki četrtek duhovniki obnovili svoje obljube in tako okrepili svojo zvestobo Kristusu, ki jih je izbral za svoje služabnike. Pri popoldanski četrtkovi sveti maši se Cerkev spominja zadnje večerje ter postavitve evharistije, duhovništva in nove zapovedi ljubezni. Pod podobama kruha in vina je Jezus Kristus navzoč s svojim telesom in krvjo. To je darovanje nove zaveze vsem ljudem, ne glede na raso ali kulturo, je poudaril Benedikt XVI. in vernike povabil, naj se na veliki četrtek Bogu zahvalijo za dar evharistije, ki naj jo prejemajo pobožno in jo častijo z živo vero. Veliki petek, ko je Jezus za odpuščanje naših grehov daroval svoje življenje, bo zavit v tišino. Človeškemu razumu sta Kristusov pasijon in njegova smrt na križu nerazumljiva in se lahko zdita nekaj nesmiselnega, saj Bog, ki ne le da postane človek in ne le da trpi in si naloži vso človeško tragedijo, da bi odrešil človeka, pač pa zanj tudi umre, je spomnil papež in dodal, da Jezusova smrt privablja v spomin neštete človeške bolečine in zlo, ki pritiskajo na človeštvo vseh časov: težo umiranja, sovraštva in nasilja, ki okrvavljajo zemljo. Kristusov pasijon se nadaljuje v trpljenju ljudi, je dejal Benedikt XVI. in poudaril, da je veliki petek dan za prebuditev vere ter okrepitev upanja in poguma Med velikonočno vigilijo, ko bodo zadonele pesmi veselja ob Gospodovem vstajenja bo ponovno potrjena zmaga luči nad temo ter življenja nad smrtjo. Sveti oče je vernike povabil, naj globoko doživijo velikonočno tridnevje, da bi vedno bolj bili deležni Kristusove skrivnosti.