Papež sprejel novega veleposlanika Dominikanske Republike pri Svetem sedežu
VATIKAN (petek, 3. april 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne
sprejel novega veleposlanika Dominikanske Republike pri Svetem sedežu Victorja Cespedesa,
ki mu je izročil poverlina pisma. Sveti oče je novemu veleposlaniku dejal, da
njegovo deželo vedno vključuje v svoje molitve, saj je to zelo katoliška dežela.
V Dominikanski Republiki je bila ustanovljena prva nadškofija že 8. avgusta 1511,
tako da celinski misijon sovpada s 500-letnico krščanstva v Latinski Ameriki. Papež
pa upa, da bo celinski misijon tudi v tej deželi vlil nov misijonarski in evagelizacijski
zagon, ki bo okrepil delo za dobro vseh ljudi. V nadaljevanju govora je sveti oče
nanizal nekaj teoloških pogledov o odnosih med Cerkvijo in državo ter poslanstvu Cerkve
v dominikanski družbi. Cerkve ni mogoče istovetiti s politično skupnostjo, je
dejal papež, kljub temu da sodeluje z državo pri krepitvi dostojanstva človeške osebe
in v iskanju skupnega dobra. V tem pogledu se vzajemna neodvisnost in zdravo sodelovanje
vključujeta v diplomatske pobude, ki so, kot je dejal papež Janez Pavel II., v službi
miru, sodelovanja med narodi in rodovitne izmenjave bolj človeških in pravičnih odnosov.
Dominikanska Republika je do sedaj ustvarila bogato kulturno dediščino, ki je trdno
zapisana v dušo prebivalstva. V tej dediščini pa izstopajo pomenljiva krščanska izročila
in katoliški nauk, kar se kaže v izostrenem čutu za svobodo, kritični zavesti, odgovornosti
in solidarnosti. Na tleh vaše domovine, je nadaljeval sveti oče, se je pred več kot
500-leti darovala prva sveta maša na novi celini. Od takrat tudi priteka na vso celino
vir milost, v teku pa je tudi velikodušna evangelizacija, ki utrjuje vero v Jezusa
Kristusa, da bi postala še bolj dejavna. Z vaše dežele, je dejal papež novemu veleposlaniku,
se je Cerkev širila po vsej Latinski Ameriki. V tej luči moramo gledati, kaj vse je
Cerkev vnesla v državne ustanove za dobrobit narodov, zlasti še na vzgojnem in izobraževalnem
področju. In prav na tem področju je bilo vedno veliko in koristno sodelovanje med
Cerkvijo in državo za skupno dobro in krepitev pristnih moralnih in duhovnih vrednot.
V našem času, je še dejal papež, pa so v ospredju pomembne politične in družbene
spremembe, sredi katerih je potrebno nekatere bistven vrednote braniti, kot so človekove
pravice, dostojanstvo vsake osebe, spoštovanje človeškega življenja od spočetja do
naravne smrti in krepitev družine in zakona med možem in ženo, kot temeljne vezi vsake
družbe. V zaključnem delu govora pa je sveti oče le naštel nekaj velikh problemov,
kot so revščina, trgovnia z mamili, odrinjenost na rob družbe, nasilje, varovanje
okolja, preglednost v gospodarstvu, neodvisno sodstvo in družbene pomanjkljive dejavnosti.
Na vseh teh področjih morata sodelovati Cerkev in država v duhu resnične sloge za
izgradnjo bolj svobodne, mirne, pravične in bratske družbe, je zaključil sveti oče
svoj govor.