Papež pisal angleškemu premierju Gordonu Browvnu

VATIKAN (sreda, 1. april 2009, RV) – Tiskovni urad Svetega sedeža je danes objavil pismi, ki sta si jih v ponedeljek in torek, torej neposredno pred začetkom vrha G20, izmenjala papež Benedikt XVI. in angleški premier Gordon Browvn.
Sveti oče začne svoje pismo angleškemu premieru z mislijo, da sta se o vrhu G20 že pogovarjala med njegovim obiskom v Vatikanu. S tem pismom pa papež izraža premieru in vsem udeležencem vrha G20 svoje priznanje in željo, da bodo na srečanju mislili na vse ljudi po svetu in se bodo pri reševanju globalne krize izogibali nacionalističnim, sebičnim in protekcionističnim rešitvam.
Nato sveti oče zapiše, da pismo piše nekaj dni po vrnitvi iz apostolskega potovanja v Afriko, kjer se je na lastne oči prepričal o hudi revščini in odrinjenosti, kar sedanja kriza lahko le poslabša. V Afriki pa se je papež tudi prepričal o izrednih človeških virih, ki sopravi blagoslov za celino, lahko pa postanejo blagoslov tudi za ves svet.
Na srečanju G20 sodelujejo države, ki ustvarijo 90% svetovnega proizvoda in med katerimi poteka 80% svetovne trgovinske izmenjave, piše nadalje sveti oče. Med temi državami je le ena iz podsaharske Afrike. Tega dejstva vrh G20 ne smo prezreti, ker prav ta den sveta najbolj trpi zaradi gospodarske krize. Voditelji na vrhu G20 naj zato uveljavijo mednarodne organizme Organizacije združenih narodov in njej pridružene organizacije, da bodo vse države dobile svoj glas in mesto v soočanju s svetovno krizo.
Sveti oče nadalje v pismu govori o finančni krizi, nato o hudem zmanjšanju mednarodne pomoči nerazvitim državam in pa o ključnem vprašanju, da je nujno potrebno v gospodarske strukture vključiti etične vidike, tako na ravni narodnih gospodarstev, kot na mednarodni ravni.
Angleški premier Gordon Brown se je svetemu očetu naslednji dan zahvalil za pismo in mu sporočil, da je njegovo pismo v njem podvojilo prizadevanja, da na srečanju na vrhu G20 ne bodo pozabili na revne in na klimatske spremembe. Na svetu se na milijone družin bori z revščino, zato je naša dolžnost, da na novo zastavimo oživitev gospodarstva. Ko pravite, piše angleški premier svetemu očetu, da revni najbolj čutijo gospodarsko krizo, je prav tako res, da zanjo sploh niso krivi. Zato je življenjskega pomena, da bogate države kljub hudi krizi izvajajo zastavljene in obljubljene razvojne programe. Na tem mestu je angleški premier navedel odločitev Anglije, da nakaže Svetovni banki sredstva s katerimi bo lahko financirala programe, ki bodo vsaj delno ublažili posledice svetovne krize v najmanj razvitih deželah sveta.
Glede podnebnih sprememb pa angleški premier papežu zagotavlja, da bodo na vrhu G20 oživili pogovore v Kopenhagenu o bolj zeleni prihodnosti. Anlgeški premier se tudi strinja s svetim očetom, da bo potrebno bolj zastaviti delovanje bank, predvsem njihovo pregledno poslovanje. Glede papeževe zavzetosti za Afriko, se premier Brown strinja s papežem, da je revnim v Afriki potrebno dati večji glas v skupini G20. Zato je Anglija pred vrhom G20 sklicala v Londonu vrsto celinskih posvetov, da bi njihovi voditelji dobili boljši vpogled v dejansko stanje svetovne krize in bi njihova mnenja na vrhu G20 bolj upoštevali.
Gordon Brown zaključi svoje pismo svetemu očetu z ugotovitvijo, da je to odločilen trenutek za svetovno gospodarstvo in da bo potrebno sprejeti velike odločitve. Moramo se odločiti ali pustiti, da svetovno gospodarstvo nazaduje, ali pa ga s skupnimi močmi na novo zastaviti, kar pomeni boriti se skupaj z milijoni družin na vseh celinah, ki jih je prizadela svetovna kriza.