2009-03-27 15:32:35

Maestro papeških liturgičnih slavij o pripravi bogoslužjih v Afriki


RIM (petek, 27. marec 2009, RV) – V Yaoundeju v Kamerunu, tako je vsaj upati, se je za Afriko začelo novo obdobje, obdobje sprave, pravičnosti in miru. Papež je na letalu, med povratkom nazaj v Rim, novinarjem med drugim izpostavil posebno značilnost afriške duše, namreč smisel za sveto. Tudi med slovesnostmi tekom svojega apostolskega potovanja v Afriko je sveti oče večkrat pokazal na dostojanstvo, iskreno vero in moč afriških vernikov, kar se je izražalo v njihovem gorečem, živem in konkretnem sodelovanju pri bogoslužjih. Bogoslužja so bila zaznamovana z izrazno močjo afriške kulture in pobožnosti, kar je bilo jasno videti pri sveti maši na stadionu v Yaoundeju, kjer je zbor z več kot 60 tisoč pevci bilo slišati kot en sam glas. Tako imenovana afrikanizacija svete maše je bila vedno predmet preučevanja in razprav. Na to temo je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano spregovoril maestro papeških liturgičnih slavij, monsinjor Guido Marini. Kot je dejal, je med evharističnimi slavji bilo zaznati živ občutek za sveto, ozračje je bilo napolnjeno z velikim dostojanstvom, k čemur je prispevala pesem, tišina, beseda, druge za afriško kulturo značilne prvine, zlasti izrazi radosti in vere. Po Marinijevih besedah so se na bogoslužja pripravljali dolgo in temeljito, potrebnega je bilo veliko sodelovanja, odgovorni za bogoslužja v Kamerunu in Angoli pa so izkazali veliko širokosrčnosti in dojemljivosti za navodila glede priprave vsega potrebnega. Na novinarjevo vprašanje, kako se lahko uskladi nujno spoštovanje liturgičnih pravil z željo afriških vernikov, da bi izrazili svojo vero s svojo značilno afriško kulturo, je Marini odgovoril, da mora pri pripravi bogoslužij vedno biti v središču praznovanje Gospodove skrivnosti, njegova smrt in vstajenje za našo odrešitev. Glavnih liturgičnih prvin ni mogoče subjektivno in samovoljno spreminjati, saj je evharistična daritev poseben dar Cerkvi, ki se ohranja v skladu z njenim izročilom, je dejal Marini in dodal, da pa se bogoslužje lahko obogati z določenimi kulturnimi značilnostmi, kar je bilo lepo vidno med papeževim obiskom Afrike. Hkrati pa je tudi opozoril, da vse kulturne prvine in lastnosti niso združljive s cerkveno liturgijo, glede česar je potrebno vernike seznaniti in liturgijo očistiti neustreznih primesi. To je nujna pot vsake kulture, ki se srečuje z evagelijem, da lahko postane prostor novega zgodovinskega izražanja. Med bogoslužnimi slavji v Afriki je po Marinijevih besedah bilo lepo videti medsebojno usklajenost in povezanost tipično afriških, lokalnih elementov in univerzalnih elementov, ki so del vesoljne Cerkve. (Andreja).







All the contents on this site are copyrighted ©.