V Angoli živi najstarejša katoliška skupnost v podsaharski Afriki

ANGOLA (petek, 20. marec 2009, RV) - V Angoli živi najstarejša katoliška skupnost v podsaharski Afriki, ki v teh letih praznuje 500 življenja in delovanja. Ta pomenljiv jubilej je tudi eden od razlogov, da je sveti oče prišel na svoj apostolski obisk.
Angola leži južno od ekvatorja in meri 1.246.700 kvadratnih kilometrov. Šteje 15 in pol milijona prebivalcev ali 13 ljudi na kvadratni kilometer. Več kot polovica ozemlja je minirana, kar je najbolj zaskrbljujoči ostanek 27 let trajajoče državljanske vojne, ki se je končala pred 7 leti. Velika večina prebivalcev živi v mestih, ki so bila v času vojne najbolj varna, podeželje pa je zaradi na milijone položeni protipehotnih in drugih min prazno in neprehodno. Konec leta 2007 je bilo katoličanov 8.6 milijonov ali 55% vseh prebivalcev. Cerkvenopravno je Angola razdeljena na 18 škofij. Vseh katoliških škofov je 27, škofijskih duhovnikov je 443, redovnih pa 351, skupaj 794. Redovnic je 2.180, katehistov pa 31.000. Cerkev v Angoli vodi 481 šol in 463 karitativnih ter socialnih centrov. Na duhovništvo se pripravlja 1240 bogoslovcev.
Portugalski pomorščaki so prvič pripluli do ozmelja današnje Angole med letoma 1484 in 1487. Kralj je pomorščake uradno povabil v svoje kraljestvo na področju današnje Angole in jim naročil naj s seboj pripeljejo misijonarje in razne rokodelce ter obrtnike. Odprava je priplula v Angolo ob zori 17. decembra 1490. Kralj Nzinga a-Nkuwu je prejel zakrament krsta 3. maja 1491 in si privzel imel Joao I. Papež Janez Pavel II. je 500 letnico prihoda krščanstva v Angolo praznoval na Bikošti, 7. junija 1992.
Današnja prestolnica Luanda je bila ustanovljena leta 1575 z imenom Sao Paolo de Luanda. Do odprave suženstva, leta 1836, je Luanda bila eno od velikih središč trgovine s sužnji v Brazilijo. Angola je bila portugalska kolonija do leta 1975, ko je postala neodvisna. Kmalu za tem se je začela državljanska vojna, v kateri je umrlo več kot 1.500.000 ljudi. Po neodvisnosti je Angolo zapustilo veliko Portugalcev, na njihova mesta pa so prišli kubanski vojaki in civili. Škofija v Luandi je leta 1940 postala nadškofija. Sedaj jo vodi nadškof Antonio Franklin.