Papeža Benedikta XVI. vsem škofom Katoliške cerkve napisal pismo glede preklica izobčenja štirih škofov, ki jih je posvetil nadškof Lefebvre

VATIKAN (četrtek, 12. marec 2009, RV) – Tiskovni urad Svetega sedeža je danes objavil pismo papeža Benedikta XVI., namenjeno vsem škofom Katoliške cerkve, glede preklica izobčenja štirih škofov, ki jih je posvetil nadškof Lefebvre. Nadškof Lefebvre je leta 1988 brez soglasja Svetega sedeža v škofe posvetil štiri duhovnike, člane Bratovščine sv. Pija X. Škofje so nato bili iz Cerkve izobčeni, papež Benedikt XVI. pa je 21. januarja letos odlok o izobčenju preklical. Odločitev je znotraj in zunaj Cerkve povzročila burno razpravo, ki se je še bolj zaostrila z izjavami enega od štirih škofov, Williamsona, ki je na televiziji zanikal grozote holokavsta.
Benedikt XVI. je pismo škofom Katoliške cerkve napisal z namenom, da bi pojasnil svojo odločitev in ravnanje Svetega sedeža glede preklica izobčenja omenjenih škofov in tako prispeval k miru znotraj Cerkve. Papež v pismu najprej izpostavi zmote, ki so pustile negativne posledice, in kot prvo pokaže na Williamsonov primer, ki je prizanesljivo gesto sočutja in pomiritve do štirih izobčenih škofov sprevrnil v zavrnitev sprave med kristjani in Judi. Papež prizna, da so bile informacije nezadostne in pomanjkljive, ter se zahvali Judom, ki so pomagali razjasniti nesporazum in ponovno vzpostaviti zaupanje. Kot drugo napako je papež izpostavil pomanjkljivo pojasnitev in razlago obsega in omejitev dokumenta o preklicu izobčenja, ki je bil objavljen 21. februarja letos. Glede slednjega je papež zapisal, da se izobčenje nanaša na osebe in ne na institucije ter da kazen izobčenja pomeni hkrati ponovni klic nazaj k edinosti. Papež nadaljuje, da Bratovščina sv. Pija X., zaradi doktrinalnih in ne disciplinskih razlogov, v Cerkvi nima kanoničnega statusa, zaradi česar tudi njeni duhovniki v Cerkvi ne morejo javno opravljati svoje službe. Benedikt XVI. nato tudi napove, da se bo Papeška komisija Ecclesia Dei pridružila Kongregaciji za verski nauk in da se reševanje problemov nanaša najprej na sprejetje II. vatikanskega koncila in učenja papežev, pri odločitvah pa bodo sodelovali vsi prefekti in predstavniki škofov. Papež Benedikt XVI. je nato pojasnil pomen preklica izključitve škofov. Pokazal je na temeljne naloge Katoliške cerkve in Petrovega naslednika: človeka pripeljati k Bogu; z ekumenskim prizadevanjem med seboj povezati vse, ki verujejo v Kristusa; medverski dialog ter pričevanje ljubezni v skladu z družbeno dimenzijo krščanske vere. Če je prizadevanje za vero, upanje in ljubezen v svetu temeljna naloga Cerkve, potem k temu spadajo tudi dejanja sprave, je zapisal Benedikt XVI. in zastavil vprašanje, kaj je, z ozirom na Bratovščino sv. Pija XI., napačnega v pripravljenosti srečati se na pol poti z bratom in iskati spravo. Papež se prav tako vpraša, ali si ne bi tudi sekularna družba morala prizadevati za preseganje radikalizma in integracijo, in ali je ravnodušna drža do tako velike skupnosti kot je Bratovščina sv. Pija X. zares upravičena, ali se lahko preprosto izključi 491 duhovnikov, 215 bogoslovcev, 117 redovnikov, 164 redovnic, na tisoče laikov, ki nedvomno ljubijo Kristusa. Nazadnje zastavi tudi vprašanje, ali ne bi morala Cerkev biti širokosrčna, presegati zmote in si prizadevati za razširjene poglede, ter ali se ne bi smelo priznati nekatere neprijetne stvari v cerkvenih krogih. Kadar si k njim kdo drzne pristopiti, v tem primeru je to papež, se ga obravnava z nestrpnostjo in sovraštvom, je zapisal Benedikt XVI. Sveti oče konča pismo katoliškim škofom z besedami sv. Pavla o ljubezni kot izpolnitvi postave in potrebi po varovanju pred skušnjavo medsebojnega »grizenja in obžiranja«, kakor je apostol narodov zapisal Galačanom, kar je napačno razumevanje svobode. Ta skušnjava ostaja v Cerkvi tudi danes, je zapisal papež v pismu, nad čemer ne smemo biti presenečeni, temveč se ji moramo upirati in se vedno na novo učiti o absolutni premoči ljubezni.