Kardinal Kasper trdi, da bi bilo potrebno razjasniti katoliški nauk o odpustkih

VATIKAN (četrtek, 12. marec 2009, RV) – Predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti kristjanov, kardinal Walter Kasper trdi, da bi bilo potrebno razjasniti katoliški nauk o odpustkih in s tem prispevati k ekumenskemu dialogu. Kot je dejal kardinal za vatikanski časopis L'Osservatore Romano, je podeljevanje odpustkov v Pavlovem letu priložnost, da se razjasni področje, ki kristjane še vedno ločuje. Pojasnil je, da med katoliškim naukom o odpustkih in ekumenskim dialogom ni nobenega protislovja, ter pozval k pravilnemu razumevanju omenjene teme. Kardinal Kasper se je hkrati odzval na nekatere kritike predstavnikov reformiranih verskih skupnosti glede dekreta Apostolske penitenciarije, ki je objavila podelitev popolnega odpustka za tiste, ki bodo v Pavlovem letu poromali v baziliko sv. Pavla izven obzidja v Rimu. Izpostavil je, da je vprašanje odpustkov še vedno točka nesoglasja med krščanskimi veroizpovedmi, ter dodal, da je protestantska drža razumljiva z ozirom na travmo, ki so jo odpustki povzročili v Luthrovem času, vendar pa v današnjem času pomenijo nekaj drugega kot v 16. stoletju. Odpustki so v Cerkvi bili prisotni od vsega začetka in povezani s pokoro za grehe in s priprošnjo mučencev. Prakticiranje odpustkov se je v srednjem veku in času reformacije izrodilo, zaradi česar je tridentinski koncil sprejel korenite spremembe, se vrnil k njihovi prvotni uporabi ter jih vernikom ponudil kot veljaven, vendar ne obvezujoč, način pastoralne oskrbe. Kardinal Kasper je med drugim še povedal, da vprašanje odpustkov nikakor ni drugotnega pomena, saj je povezano z naukom o zakramentih, predvsem zakramentom svete spovedi. Glede na to, da stalno prihaja no napačnih in spornih razlag, je področje odpustkov tesno povezano s teologijo o pokori in drugimi ekleziološkimi vprašanji, glede katerih ostajajo razlike med različnimi krščanskimi cerkvami, je dejal kardinal. Povedal je še, da ko se govori o zakladnici milosti v Cerkvi, se s tem ne razume materialnih danosti. Zaklad milosti je Beseda, sam Jezus Kristus, njegovo neskončno usmiljenje in odpuščanje. Pojem pokore je po kardinalovih besedah težko sprejemljiv tudi za mnoge katoličane, saj se ne sklada s prijetnim krščanskim življenjem, za tiste katoličane, ki ne sprejemajo z resnostjo greha in njegovih posledic, prav tako pa ne ustreza individualistični drži, ki je prepričana, da se kristjani lahko sami približajo Bogu. Kardinal je nadaljeval, da bi se s pravilnim razumevanjem odpustkov, med ločenimi kristjani našlo več skupnih elementov.