Papež Benedikt XVI. obiskal Kapitol in samostan svete Frančiške Rimske
VATIKAN (ponedeljek, 9. marec 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal
sedež rimske občine, kjer se je srečal z rimskim županom Giannijem Alemannom in z
občinskimi funkcionarji. Po enajstih letih je tako voditelj Rimokatoliške cerkve ponovno
prišel na Kapitol in se podpisal v zlato knjigo. Benedikt XVI. je v avli Julija Cezarja
prisostvoval izredni seji občinskega sveta in zbrane nagovoril. Sveti oče je govoril
o Rimu in med drugim dejal, da je Rim še posebej v zadnjih stoletjih odprl svoje državne
in cerkvene univerze in izobraževalne ustanove študentom iz vseh koncev sveta. Tudi
Rim se spoprijema z novimi kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi izzivi. Postal
je mesto, naseljeno z ljudmi iz drugih držav, kultur in verskih tradicij, in dobil
podobo večetnične in večverkse metropole, v kateri je integracija včasih tudi težka
in kompleksna, je dejal papež in poudaril, da si bo Cerkev tudi v prihodnje prizadevala
za zaščito splošnih človekovih pravic in spoštovanje človekovega dostojanstva. Benedikt
XVI. se je prav tako dotaknil primerov nasilja in jih označil kot znamenja duhovne
revščine današnjega človeka. Izbris Boga in božjih zakonov, ni prispeval k večji sreči,
je dejal papež, ampak je človeka oropal duhovnosti in upanja, ki sta potrebni pri
spoprijemanju z vsakodnevnimi težavami in izzivi. V postmoderni dobi si mora Rim ponovno
prisvojiti globine svoje duše ter svoje civilne in krščanske korenine, če hoče razvijati
in širiti novi humanizem, ki v središče postavlja vprašanje o človeku, v vsej njegovi
celovitosti, je izpostavil papež in dodal, da krščanstvo prinaša jasno resnico o človeku,
Cerkev pa se zaveda svoje odgovornosti pri soočanju s sodobno kulturo. Benedikt XVI.
je v nadaljevanju tudi spregovoril o sedanji gospodarski krizi in njenih posledicah,
ter dejal, da krščanska skupnost, preko župnij in svojih ustanov, že pomaga številnim
družinam, ki so se znašle v materialnih težavah, in pri tem dobro sodeluje z mestnimi
oblastmi. Sveti oče pa ni zaobšel otrok in mladih. Kot je dejal, mladi lahko upajo
v boljšo prihodnost toliko, kolikor bo zagotovljen prostor bratskemu sodelovanju med
vsemi sestavinami civilne družbe in krščanske skupnosti. Pri tem je mesto Rim spodbudil
k družbenemu vključevanju in spoštovanju, kjer srečevanje in sodelovanje med kulturo
in vero, med družbenim življenjem in verskim pričevanjem oblikuje zares svobodno in
mirno skupnost. Po srečanju z rimskim županom in člani mestne uprave je papež Benedikt
XVI. iz lože Senatorske palače pozdravil še meščane zbrane na Kapitolskem trgu. Rim
je lepo mesto, je dejal sveti oče, zaradi svoje zgodovine, kulturnih ustanov, spomenikov,
cerkva in mnogih umetnostnih del. A Rim je lep predvsem zaradi svoje širokosrčnosti
in svetosti mnogih, ki so za sabo pustili sledi svoje strastne ljubezni do božje lepote,
je dodal papež in izpostavil apostola Petra in Pavla, ter številne Rimljane, ki so
skozi stoletja posvetili služenju mladim, bolnim, revnim in kakorkoli ubogim, ter
pri tem med ostalimi spomnil na svetega Lovrenca, svetega Filipa Nerija in sveto Frančiško
Rimsko. V samostan sv. Frančiške Rimske v bližini Kapitola se je papež Benedikt
XVI. odpravil po obisku rimske mestne občine. V samostanski kapeli je nekaj trenutkov
posvetil molitvi pred Najsvetejšim in se poklonil sv. Frančiški Rimski, katere posmrtne
ostanke hranijo tamkaj. Sv. Frančiška Rimska, ki goduje ravno danes, je zavetnica
Rima, papež pa jo je v današnjem nagovoru imenoval »najbolj rimska med vsemi svetniki«.
Sv. Frančiška Rimska je leta 1433 ustanovila redovno skupnost oblatinj ter njihovo
življenje in delovanje zasnovala po pravilih sv. Benedikta. Kot je dejal papež, je
iz njene popolne predanosti Bogu in bližnjemu vzklilo življenje redovne skupnosti
v tem samostanu, ki stoji v središču Rima, kar simbolično pomeni, da je v središče
javnega življenja potrebno postavitvi duhovnost. V tem smislu je tudi redovna skupnost
sv. Frančiške Rimske poklicana biti duhovna pljuča družbe. Njihov samostan je sveti
oče označil kot kraj, kjer ravnovesja med redovnim in laičnim življenjem, med življenjem
v svetu in življenjem v redovni skupnosti, k čemur je Frančiško vodila njena konkretna
življenjska pot, od otroka, mladostnice, mlade žene in matere, vdove, do popolnoma
predane Jezusu Kristusu. Tudi danes Rim potrebuje žene, ki so popolnoma predane Bogu
in bližnjemu, je v nadaljevanju govora izpostavil Benedikt XVI. in redovnim sestram
za zgled postavil Devico Marijo.