Deset dni do papeževega potovanja v Afriko

VATIKAN (sobota, 7. marec 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. bo čez 10 dni odpotoval v Afriko, kjer število katoličanov vsako leto vse bolj narašča. V zadnjih nekaj letih se je namreč povečalo za tri odstotke, kar je za več, kot se povečuje število prebivalcev. Poznavalci ta trend pripisujejo predvsem uspešni evangelizaciji. Ta se je v Kamerunu pričela leta 1889 s prihodom nemških redovnikov na ozemlje črne celine, kjer si je Nemčija lastila nekatera območja. Prvi kamerunški katoličan je leta 1889 postal Ludwig Andreas Johann Maria Kwa Mbange, leto pozneje pa se je v Douali kot papežev apostolski prefekt izkrcal pater Henrich Vieter, s čimer se je uradno začela prva evangelizacija kamerunškega ljudstva. Osrednji nosilci začetne evangelizacije so bili Georg Walter, Georg Moor, Robert Ulrich, Herman Franz in drugi, ki so se nastanili v vasici Elog Ngango. Tu so misijonarji kupili zemljišče ob plemenskem rtu Toko in kraj poimenovali Marienberg, kar pomeni Marijin hrib. Svoje delo, svoj misijon in ves kamerunški narod so namreč izročili Marijinemu varstvu; uradno se je to zgodilo decembra leta 1890, ko je kraj bil blagoslovljen. Naloga, ki so si jo zadali nemški misijonarji, ni bila preprosta. Med ključnimi ovirami njihovega poslanstva velja izpostaviti trospsko podnebje, zemljišče in razdalje, pa tudi nezaupanje, sumničavost in sovražnost domačinov. Pater Vieter je v enem od svojih zapisov pojasnjeval, da se misijonarji niso počutili kot doma, poleg tega pa so se spoprijemali z nadlogami, kot so mrčes, kače in osamljenost. Skoraj vsi misijonarji so kmalu po prihodu v Kamerun zboleli za različnimi boleznimi, za katere niso imeli zdravil. Kljub vsem oviram so se redovniki pri evangelizaciji osredinili na evharistična slavja, kateheze in šole, kmalu pa so lahko želi sadove svojega dela. Iz prvega misijonarskega središča Marienberg so kmalu nastala nova. Nemški misijonarji so sčasoma v Kamerunu ustanovili 16 središč za pastoralno delo. Danes, stoletje in pol po začetkih evangelizacije v tej državi, katoličani predstavljajo približno 27 odstotkov vsega prebivalstva.
Začetki evangelizacije v Angoli pa segajo 518 let nazaj, ko se je maja leta 1491 dal krstiti kralj Nzinga-a-Nkuwu, ki se je na ta način želel pokloniti tedanjemu portugalskemu vladarju. Kmalu po tem so bile krščene tudi druge osebe kraljevega dvora. 500-letnico evangelizacije je Angola obeležila s slovesno sveto mašo, ki jo je junija leta 1992 v Luandi daroval Božji služabnik Janez Pavel II. Pokojni papež je večtisočglavi množici vernikov takrat dejal, da se 500 let po prvi evangelizaciji sedaj v Angoli začenja nova stopnja evangelizacije, ki mora, kot je poudaril, vključiti vse žive moči Cerkve. Laike čaka velika naloga, da namreč v vseh življenjskih strukturah države, tako v družbenih kot tudi gospodarskih in političnih, postanejo živ katalizator Evangelija, je poudaril Janez Pavel II. in dodal, da vernike laike poleg Cerkve potrebuje tudi država pri svojem obnavljanju in preurejevanju, ki bi moralo temeljiti na morali in duhovnosti, in ne le in predvsem na materialnosti in gospodarstvu. Nekdanji papež je angolske vernike še pozval, naj se zavzemajo za spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic, prav tako pa naj svojo pozornost namenjajo družini, ki jo ogrožajo ideologije, in aktivnemu političnemu udejstvovanju, da bodo pomagali graditi pravičnejšo družbo. Apostolski nuncij v Angoli monsinjor Giovanni Angelo Becciu je nedavno poudaril, da bo obisk papeža Benedikta XVI. v Angoli pomembna stopnja na poti krepitve evangelizacije in velika spodbuda vsem katoličanov v državi pri njihovem misijonarstvu. Danes katoličani predstavljajo skoraj 56 odstotkov vsega prebivalstva v Angoli.