V pričakovanju nove družbene okrožnice papeža Beneditka XVI.

VATIKAN (četrtek, 5. marec 2009, RV) – 26. februarja se je papež Benedikt XVI. srečal z rimsko duhovščino in takrat med odgovarjanjem na vprašanja med drugim spregovoril tudi o okrožnici, ki se že nekaj časa pripravlja na temo družbenih vprašanj. Kot je dejal sveti oče, je tej temi potrebno pristopiti z ustrezno kompetenco, hkrati pa tudi z ustrezno etično zavestjo, ki je osnovana na evangeliju. Papež je takrat tudi spregovoril o človeški skoposti kot grehu ali skoposti kot idolatriji ter poudaril, da je to idolatrijo potrebno razkriti, saj nasprotuje resničnemu Bogu in Božjo podobo izkrivlja ter na njeno mesto postavlja drugega boga, mamona. Pri tem je sveti oče spodbudil k pogumu in konkretnosti ter dodal, da veliki moralizmi ne pomagajo, če niso osnovani na poznavanju realnosti, saj le tako lahko pripomorejo h konkretnemu spreminjanju razmer na bolje.
Mednarodna gospodarska kriza, ki vedno bolj narašča ter povzroča strah tako v bogatih kot revnih državah, zahteva novo branje zgodovine, prav tako pa je preizkus za ocenitev bogastva nauka Benedikta XVI., kot pravi članek pod naslovom V pričakovanju družbene okrožnice, v današnji izdaji vatikanskega časopisa L'Osservatore Romano. Papež ima pot, ki vodi iz krize. Vendar ne v smislu velikih gospodarskih načrtov. Iz krize se namreč ne da priti brez upanja, ki je zanesljivejše od tistega, ki izhaja zgolj iz ekonomskih teorij. Ekonomska depresija se bo presegla, če se bo premagala miselna depresija in medlo upanje. Na tem križišču med srcem in zmožnostjo načrtovanja je postavljeno razmišljanje papeža Benedikta XVI. V pričakovanju družbene okrožnice, papež Benedikt XVI. ne želi zavzeti mesto preroka. Raje poziva nazaj k razumu, kajti brez treznega razmisleka postane težko oceniti in ovrednotiti resnost krščanskega odgovora na današnjo krizo. A o vsebini naslednje papeževe okrožnice je moč slutiti na podlagi njegove letošnje poslanice ob svetovnem dnevu mladih. Mnogo izhodišč za razmišljanje pa daje tudi okrožnica Odrešeni v upanju, ki jasno kaže, kako misel papeža Benedikta XVI. vedno posega v končne namene in posledice človeškega iskanja. Papež želi, da se v človeške namene in delovanje vnesejo velika načela ljubezni in da se z vso resnostjo sprejme evangelij. Kot je sveti oče zapisal v poslanici mladim, pristni kristjani, kljub težavam in preizkušnjam, niso nikoli žalostni, kajti zavedajo se, da je Kristus živ. Kristjani pripadajo narodu upanja, ki ga sestavljajo preroki in svetniki vseh časov, ki so sledili zgledu Abrahama in do popolnosti zaupali v Boga. Papež hoče najti prepričljiv način, s katerim bi se naj opogumilo sedanje generacije, da bi zaupale v Boga in to zaupanje ohranile v vsaki življenjski izbiri, tako na osebni kot družbeni ravni. Kadar se poudarja, da politika, znanost, tehnologija, gospodarstvo in druga področja, ki zagotavljajo materialne vire, niso zmožna ponuditi in zagotoviti pravega upanja, h kateremu vsi težimo, se ne zanika njihova avtonomija. Papež Benedikt XVI. nas preprosto spominja, da ta področja sama po sebi niso dovolj, da bi neodvisno rešile vsakršne probleme. Naše srce je namreč tisto, ki hoče vedeti več in če le to manjka, človek še naprej živi v nezadovoljstvu, tudi sredi izobilja in blaginje. Papež Benedikt XVI. je pravi papež za naš čas, ki se sooča s krizami, ker zna bodriti in kaže na razumno pot, ki vodi iz težav vse ljudi in ne le posameznike. Papež najprej postavlja dve pomembni vprašanji: vprašanje ljubezni in vprašanje upanja, kar je središče našega človeškega življenja in našega krščanskega poslanstva, še posebej v današnji dobi. Poslanica, ki jo je sveti oče naslovil na mlade, nas usmerja k razmišljanju o velikih in pomembnih vprašanjih, ki se dotikajo vsakega človeka, hkrati pa so smernice za tiste, ki se posvečajo vzgoji in izobraževanju novih rodov.