Sveti sedež intenzivno načrtuje papeževo potovanje v Afriko

VATIKAN (ponedeljek, 2. marec 2009, RV) – Sveti sedež vse bolj intenzivno načrtuje papeževo potovanje v Afriko, ko ga je Benedikt XVI. napovedal ob koncu zasedanja škofovske sinode oktobra lani v Vatikanu. Sveti oče bo na afriško celino odpotoval 17. marca in tako opravil svoje 11. apostolsko potovanje. Najprej bo obiskal Kamerun, kjer bo afriškim škofov izročil delovno gradivo za škofovsko sinodo za Afriko. Iz Kameruna se bo 20. marca odpravil še v Angolo, kjer se bo poklonil eni najstarejših subsaharskih Cerkva. Benedikt XVI. bo Afriko obiskal kot tretji papež. Prvi se je tam mudil Pavel VI., drugi pa Janez Pavel II., ki je afriško celino obiskal kar 16-krat.
Program papeževega zgodovinskega obiska je zelo pester, izpostaviti pa velja zgolj dva temeljna dogodka. V Kamerunu, kjer katoličani predstavljajo slabih 27 odstotkov vsega prebivalstva, bo Benedikt XVI. v mestu Younde škofom izročil Instrumentum laboris, to je temeljni dokument za drugo zasedanje škofovske sinode za Afriko, ki bo potekala ob 4. do 25. oktobra v Vatikanu. Drugi pomembni dogodek pa je v Luandi v Angoli, kjer se bo sveti oče srečal s škofi iz šestih škofovskih konferenc na jugu Afrike.
Število katoličanov na ozemlju Afrike narašča. V zadnjih nekaj letih se je povečalo za tri odstotke, kar je za več, kot se povečuje število prebivalcev. Po pričakovanjih naj bi se do leta 2050 trije afriški narodi uvrstili na seznam desetih največjih katoliških držav na svetu. To naj bi uspelo Demokratični republiki Kongo, Ugandi in Nigeriji. Med letoma 2000 in 2007 se je število duhovnikov povečalo za dobrih 27 odstotkov, prav tako pa je naraslo tudi število diakonov in kandidatov za bogoslovje. Glede na podatke o naraščanju števila katoličanov je bila evangelizacija subsaharske Afrike zelo uspešna. Leta 1900 je namreč na omenjenem območju živelo 1,9 milijonov katoličanov, leta 2000 pa kar 139 milijonov. V zadnjih letih so v Afriki zabeležili kar polovico vseh krstov odraslih na svetu. Poznavalci in strokovnjaki rast katolištva v Afriki pripisujejo tako demografskim razlogom kot tudi uspešni in učinkoviti evangelizaciji.
Kljub pozitivnim podatkom pa se Afriki pri evangelizaciji sooča z nemalo težavami in izzivi, ki so največkrat povezani s starim in zakoreninjenim zlom ter tudi s sodobnimi stiskami. Gre za težave, ki z vso težo pritiskajo na temeljne vrednote, kot so družina, smisel skupnosti in družbeno tkivo, solidarnost, spoštovanje starejših in otrok, vloga ženske in materinstva, kulturni običaji in afriška antropološka vizija. Tudi Cerkev v Afriki se kljub vedno večjemu število katoličanov spoprijema s številnimi težavami. Gre ta težave, na katere so že leta 1994 na prvi sinodi opozorili afriški sinodalni očetje in na katere je v encikliki Cerkev v Afriki opozoril tudi Božji služabnik Janez Pavel II. Potem ko se je po podatkih svetovne banke v obdobju od leta 1981 do leta 2005 v Aziji število revnih zmanjšalo iz 80 odstotkov na 20, Afrika ni zaznala nikakršnega izboljšanja.