V Vatikanu začetek mednarodnega simpozija o papežu Piju XI.
VATIKAN (četrtek, 26. februar 2009, RV) – Skrb za Cerkev Pija XI., v luči novih
arhivskih virov, je tema mednarodnega simpozija, ki se je na pobudo Papeškega odbora
zgodovinskih znanosti danes začel v Vatikanu. Simpozij želi izpostaviti različne vidike
nauka papeža Pija XI., in sicer na podlagi analiz dokumentov iz časa njegovega papeževanja,
torej od leta 1922 do 1939, ki se nahajajo v Vatikanskem tajnem arhivu. Srečanje je
odprl vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, ostali govorniki pa so
tekom dneva spregovorili o novih dokumentih in virih, ki so pomembni za proučevanje
papeževanja Pija XI., o stilu njegovega vodenja vesoljne Cerkve, njegovem zanimanju
za znanosti in znanstveni razvoj ter papeževo delo na področju izobraževanja duhovnikov.
Tekom naslednjih dni se bo med drugim še spregovorilo o papeževi misijonarski dejavnosti,
prizadevanju za edinost med kristjani in diplomatsko dejavnost, simpozij pa se bo
zaključil v soboto z okroglo mizo. Kardinal Bertone je v svojem uvodnem govoru
spregovoril o življenju papeža Pija XI. in ga imenoval »papež cerkvenega dostojanstva«
ter izpostavil pogum in odločnost s katerima je znal voditi Cerkev v času, ki se je
soočal z vrsto velikih problemov. Cerkveno poslanstvo papeža Pija XI. se po Bertonejevih
besedah ni moglo odvijati v bolj temačnih časih. Znašel se je pred petimi diktatorji:
Mussolinijem v Italiji, Salazarjem na Portugalskem, Hitlerjem v Nemčiji, Francom v
Španiji in Stalinom v Sovjetski zvezi. Leta 1929 je prišlo do finančne krize, v Mehiki
se je odvijalo preganjanje kristjanov, v Španiji državljanska vojna, v Etiopiji italijanska
osvajanja. V teh težavnih razmerah je svoje odločitve in dejanja postavljal na svoje
geslo: Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. Kot pomembno značilnost papeževanja
Pija XI. je bila tudi politika dogovorov in sporazumov, med katerimi zavzemajo osrednje
mesto lateranski sporazumi, med Svetim sedežem in Italijo podpisani leta 1929. Pija
XI. lahko upravičeno imenujemo za pobudnika in ustanovitelja Države mesta Vatikan,
ki je sad njegove vztrajnosti, realizma, kulture in daljnovidnosti, je dejal kardinal
Bertone. V nadaljevanju je spregovoril tudi o njegovem nasprotovanju nacizmu in komunizmu
ter vrsto okrožnic, s katerimi se je odzival na dramatične razmere v Evropi in tudi
drugod po svetu. Poleg politične dejavnosti pa se ne sme spregledati široke palete
pastoralnega prizadevanja papeža Pija XI., je poudaril kardinal Bertone ter ga označil
kot mnogostransko osebo. Med drugim je izpostavil njegovo skrb za izobraževanje duhovnikov,
kar je med drugim dalo prve kitajske škofe, pozorno se je posvečal tudi Rusiji in
krščanskemu vzhodu, kar je privedlo do ustanovitve Ruskega kolegija v Rimu, si prizadeval
na področju vzgoje in izobraževanja mladih, na področju družine in zakonskega življenja
ter misijonske dejavnosti Katoliške cerkve zunaj Evrope. Kardinal Bertone je ob koncu
govora še izpostavil namen simpozija, ki želi dati znanstveni prispevek k papeževanju
Pija XI. Čeprav so mnogi vidiki že poznani, se jih z različnimi razpravami in analizami
lahko če bolj obogati, prav tako pa ostajajo neraziskani še nekateri zapisi in govori
papeža Pija XI., je dejal Bertone.