2009-02-26 17:15:27

V Vatikanu začetek mednarodnega simpozija o papežu Piju XI.


VATIKAN (četrtek, 26. februar 2009, RV) – Skrb za Cerkev Pija XI., v luči novih arhivskih virov, je tema mednarodnega simpozija, ki se je na pobudo Papeškega odbora zgodovinskih znanosti danes začel v Vatikanu. Simpozij želi izpostaviti različne vidike nauka papeža Pija XI., in sicer na podlagi analiz dokumentov iz časa njegovega papeževanja, torej od leta 1922 do 1939, ki se nahajajo v Vatikanskem tajnem arhivu. Srečanje je odprl vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, ostali govorniki pa so tekom dneva spregovorili o novih dokumentih in virih, ki so pomembni za proučevanje papeževanja Pija XI., o stilu njegovega vodenja vesoljne Cerkve, njegovem zanimanju za znanosti in znanstveni razvoj ter papeževo delo na področju izobraževanja duhovnikov. Tekom naslednjih dni se bo med drugim še spregovorilo o papeževi misijonarski dejavnosti, prizadevanju za edinost med kristjani in diplomatsko dejavnost, simpozij pa se bo zaključil v soboto z okroglo mizo.
Kardinal Bertone je v svojem uvodnem govoru spregovoril o življenju papeža Pija XI. in ga imenoval »papež cerkvenega dostojanstva« ter izpostavil pogum in odločnost s katerima je znal voditi Cerkev v času, ki se je soočal z vrsto velikih problemov. Cerkveno poslanstvo papeža Pija XI. se po Bertonejevih besedah ni moglo odvijati v bolj temačnih časih. Znašel se je pred petimi diktatorji: Mussolinijem v Italiji, Salazarjem na Portugalskem, Hitlerjem v Nemčiji, Francom v Španiji in Stalinom v Sovjetski zvezi. Leta 1929 je prišlo do finančne krize, v Mehiki se je odvijalo preganjanje kristjanov, v Španiji državljanska vojna, v Etiopiji italijanska osvajanja. V teh težavnih razmerah je svoje odločitve in dejanja postavljal na svoje geslo: Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. Kot pomembno značilnost papeževanja Pija XI. je bila tudi politika dogovorov in sporazumov, med katerimi zavzemajo osrednje mesto lateranski sporazumi, med Svetim sedežem in Italijo podpisani leta 1929. Pija XI. lahko upravičeno imenujemo za pobudnika in ustanovitelja Države mesta Vatikan, ki je sad njegove vztrajnosti, realizma, kulture in daljnovidnosti, je dejal kardinal Bertone. V nadaljevanju je spregovoril tudi o njegovem nasprotovanju nacizmu in komunizmu ter vrsto okrožnic, s katerimi se je odzival na dramatične razmere v Evropi in tudi drugod po svetu. Poleg politične dejavnosti pa se ne sme spregledati široke palete pastoralnega prizadevanja papeža Pija XI., je poudaril kardinal Bertone ter ga označil kot mnogostransko osebo. Med drugim je izpostavil njegovo skrb za izobraževanje duhovnikov, kar je med drugim dalo prve kitajske škofe, pozorno se je posvečal tudi Rusiji in krščanskemu vzhodu, kar je privedlo do ustanovitve Ruskega kolegija v Rimu, si prizadeval na področju vzgoje in izobraževanja mladih, na področju družine in zakonskega življenja ter misijonske dejavnosti Katoliške cerkve zunaj Evrope. Kardinal Bertone je ob koncu govora še izpostavil namen simpozija, ki želi dati znanstveni prispevek k papeževanju Pija XI. Čeprav so mnogi vidiki že poznani, se jih z različnimi razpravami in analizami lahko če bolj obogati, prav tako pa ostajajo neraziskani še nekateri zapisi in govori papeža Pija XI., je dejal Bertone.







All the contents on this site are copyrighted ©.