Nadškof Silvano Tomasi o vplivu globalne gospodarske in finančne krize

ŽENEVA (torek, 24. februar 2009, RV) – V petek je v Ženevi potekalo 10. izredno zasedanje Sveta za človekove pravice. Tema zasedanja je bila vpliv globalne gospodarske in finančne krize na splošno uresničevanje in učinkovito uživanje človekovih pravic. Zasedanja se je udeležil tudi apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža, nadškof Silvano Tomasi. Mediji nas vsakodnevno opominjajo na to, da je finančna kriza ustvarila globalno recesijo in sprožila dramatične socialne posledice, vključno z izgubo milijonov delovnih mest. Pri tem pa nadškof Tomasi posebej opozarja na resno tveganje, da za mnoge države v razvoju, razvojni cilji tisočletja morda ne bodo doseženi. Človekove pravice številnih oseb so tako ogrožene, vključno s pravico do hrane, vode, zdravja in dostojnega dela. Predvsem pa, nadaljuje nadškof, ko si veliko segmentov nacionalnega prebivalstva, neučinkovito ogleduje njihove socialne in ekonomske pravice, ljudje izgubljajo upanje. Mednarodna skupnost ima zakonito odgornost, da se vpraša, zakaj se je razvil takšen položaj, čigava je odgovornost in kakšni ukrepi rešitve bi nas lahko potegnili iz krize in olajšali vzpostavitev pravic. Vemo, da je krizo povzročilo podlo delo nekaterih uslužbencev finančnega in gospodarskega sistema, vključno z upravniki banke in da nosijo veliko odgovornost za sedanje težave. Vendar pa, meni nadškof Tomasi, so vzroki krize še globlji. Obstajajo gospodarske, pravne in kulturne razsežnosti sedanje krize. Zaradi pomanjkanja etičnih osnov pride do krize na vseh ravneh. Predstavnik Svetega sedeža zato kliče k prenovljeni pozornosti do etičnega pristopa pri ustvarjanju pozitvinega sodelovanja med trgom, civilno družbo in državo. Negativne posledice finančne in gospodarske krize na najbolj dramatičen način izkusijo prav ranljive skupine ljudi ter države v razvoju. Svetovna banka v zadnjem dokumetnu ocenjuje, da bi trenutna gospodarska kriza v letošnjem letu lahko pod prag revščine potisnila še dodatnih 53 milijonov ljudi, ki bi se pridružili 130 milijnom iz leta 2008. Takšni trendi, opozarja nadškof Tomasi, resno ogrožajo boj proti revščini, zastavljen v razvojnih ciljih tisočletja do leta 2015. Evidence kažejo, da bodo zaradi gospodarske krize najbolj trpeli prav otroci in za letošnje leto se v revnih državah napoveduje močno povečana umrljivost dojenčkov. Znano je, da so države z nizkimi prihodki močno odvisne od dveh finančnih tokov: tuje pomoči in nakazil migrantov. Zaradi finančne krize je pričakovati, da se bo v naslendjih mesecih občutno zmanjšalo oboje. Stalni opazovalec Svetega sedeža nas vabi, da se osredotočimo predvsem na vpliv krize na področje otrokovih pravic, ki pravzaprav ponazarjajo vse tisto, kar je značilno za vse druge socialne in ekonomske pravice. Te pravice vključujejo predvsem pravico do zdravja, izobrazbe in hrane. V zadnjih petdesetih letih, spominja nadškof, smo bili priča nekaterih velikih dosežkov pri zmanjševanju revščine in na podlagi te izkušnje vse poziva k prenovljenemu občutku solidarnsoti, zlasti do tistih skupin prebivalstva in držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. Če se ukrepi na mednarodni ravni ne bodo spoprijeli z varovanjem človekovih pravic in če neposredne finančne in gospodarske dejavnosti ne bodo temeljile na etičnosti, zaključuje Tomasi, potem se lahko odgovorne osebe, njihova produktivnost in njihove pravice sprevržejo v pohlep, katerega rezultat je osredotočenje na dobiček sam.