Študijsko srečanje ob 80. obletnici obstoja Države mesta Vatikan

VATIKAN (četrtek, 12. februar 2009, RV) – Papežev državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone je danes odprl študijsko srečanje, ki poteka ob 80. obletnici obstoja Države mesta Vatikan. Tema srečanja, ki poteka v lateranski palači, kjer so bili podpisani Lateranski sporazumi, in v novi sinodalni dvorani v Vatikanu, je Majhno ozemlje z velikim poslanstvom. Kardinal Bertone je udeležence simpozija spodbudil, naj obletnica podpisa Lateranskih sporazumov ne bo le priložnost za razmišljanje o preteklosti, temveč tudi za kovanje novih načinov, na podlagi katerih Vatikan uresničuje svoje poslanstvo. Kardinal državni tajnik je v svojem govoru orisal zgodovino Države mesta Vatikan, ki je bila ustanovljena 11. februarja leta 1929 s podpisom Lateranskih sporazumov med Svetim sedežem in Kraljevino Italijo. Sporazumi so med drugim določili ozemeljsko neodvisnost Vatikana, priznali popolno suverenost Svetega sedeža nad 23 objekti znotraj Rima in pet zunaj njega ter opredelili odnose med vlado in Cerkvijo v Italiji. Kardinal Bertone je spomnil, da je država Vatikan nastala v stoletju, ki so ga zaznamovale hitre in temeljite družbene spremembe. Tako sta bila v ta hiter tok časa vključena tudi Cerkev in Sveti sedež, ki sta se po Bertonejevih besedah nanje znala dobro odzivati. Državni tajnik je posebej izpostavil papeža Pija XI., ki je, kot je dejal, pravi ustanovitelj in utemeljitelj Države mesta Vatikan. Papež Pij XI. je ob tej priložnosti dejal, da je vatikansko ozemlje materialno gledano majhno, a po drugi strani je Vatikan največja država na svetu. Ko se neko ozemlje lahko ponaša z Berninijevimi kolonadami, je dejal Pij XI., z Michelangelovo kupolo, zakladi znanja in umetnosti, ki se skrivajo v vatikanskih arhivih, muzejih, galerijah in knjižnicah, ko neko ozemlje varuje grobnico svetega Petra, si lahko drznemo reči, da na svetu ni večjega in dragocenejšega kraja.
Ob tem je kardinal Bertone poudaril, da Vatikan obiskuje vse več romarjev in turistov in naštel nekatere osrednje dogodke vatikanske zgodovine. Pri tem je izpostavil drugo svetovno vojno, 2. vatikanski cerkveni zbor, sveta leta, zasedanja škofovskih sinod, smrt Božjega služabnika Janeza Pavla II. in izvolitev njegovega naslednjika Benedikta XVI.