Nadškof Celestino Migliore o družbenem vključevanju
NEW YORK (petek, 6. februar 2009, RV) – Na včerajšnjem zasedanju Komisije
za družbeni razvoj pri Organizaciji združenih narodov je razprava tekla o vključevanju
v družbo kot prioritetnem področju, o čemer je govoril tudi stalni opazovalec Svetega
sedeža, nadškof Celestino Migliore. Izpostavil je pojma vključevanje v družbo in družbena
povezanost ter dejal, da medtem ko v integrirani družbi, ko je posameznik vključen
v družbeno dinamiko, obstaja občutek pripadnosti, pa družbena povezanost pomeni tudi
jasno soglasje o družbenem dogovoru, ki vključuje priznanje pravic in odgovornosti
vseh članov družbe. Po Migliorejevih besedah družbena povezanost kot izraz družbene
pravičnosti mora biti zagotovljena vsaki osebi, prav tako pa pomeni nujen pogoj za
soočanje s svetovnimi krizami. Izrazil je soglasje s strategijami za pospeševanje
vključevanja v družbo, ter izpostavil, da je logika solidarnosti in subsidiarnosti
najbolj ustrezna in uporabna pri zmanjševanju revščine in prav tako zagotavlja sodelovanje
vsake osebe in vseh družbenih skupin na socialni, ekonomski, civilni in kulturni družbeni
ravni. Nadškof Migliore je prav tako govoril o Milenijski deklaraciji iz leta
2000, nadzoru nad uresničevanjem njenih ciljev ter med drugim dejal, da vzpostavljanje
družbene povezanosti ne zahteva zgolj finančne pomoči, temveč učinkovito udeležbo
ljudi. Končni namen razvojnih programov je po nadškofovih besedah ljudem dati konkretne
možnosti, da sami oblikujejo svoje življenje in postanejo protagonisti v razvoju.
Kot je dejal, v boju proti revščini, neenakosti in diskriminaciji ni na prvem mestu
pomanjkanje finančne pomoči ali gospodarskega in pravnega sodelovanja, temveč dejstvo,
da so ljudje najprej zmožni deliti življenje z revnimi in sposobni dejanj, priznanih
s strani lokalnih, državnih in svetovnih institucij. Kakor je dejal papež Benedikt
XVI. za svetovni dan miru, se probleme povezane z razvojem, pomočjo in mednarodnim
sodelovanjem včasih obravnava zgolj kot tehnično vprašanje, ne da bi pri tem upoštevali
človeški dejavnik. Kar boj proti revščini zares potrebuje, so možje in žene, ki živijo
globoko bratsko povezanost in so sposobni spremljati posameznike, družine in skupnosti
na njihovi poti resničnega človeškega razvoja, je poudaril sveti oče. Nadškof Migliore
je nadaljeval, da je k potrebam družin, žensk, mladih, neizobraženih in nezaposlenih,
staroselcev, starejših, migrantov in vseh družbeno izključenih skupin, potrebno pristopiti
skozi ustrezne pravne, socialne in institucionalne strukture. Še posebej pa je pomembno
z njimi živeti, deliti njihovo izkušnjo in jim priznati dostojanstvo in vrednost,
da bodo lahko zares postali sooblikovalci svojega lastnega razvoja, je dejal nadškof
in zagotovil nadaljnje prizadevanje Katoliške cerkve v tej smeri.