Kardinal Tarcisio Bertone v Španiji predaval o človekovih pravicah
MADRID (četrtek, 5. februar 2009, RV) – Državni tajnik kardinal Tarcisio
Bertone, je včeraj zaključil državniški del obiska v Španiji. Danes pa je na sedežu
Španske škofovske konference, ki ga je povabila na obisk, predaval o človekovih pravicah
na temo Človekove pravice v nauku papeža Benedikta XVI., ob 60-letnici
sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Kardinal Bertone je takoj
na začetku dejal, da je 10. december 1948, ko so Združeni narodi sprejeli Splošno
deklaracijo o človekovih pravicah, odločilen trenutek v zorenju moralne zavesti človeštva
v sozvočju z dostojanstvom človeške osebe. Nauk papeža Benedikta XVI. o človekovih
pravicah je kardinal Bertone v obširnem predavanju podal v devetih točkah. V prvi
točki je opisal prispevek krščanstva in družbenega nauka Cerkve pri oblikovnju človekovih
pravic. Te so se namreč oblikovale v zahodni evropski kulturi in v sebi nedvomno nosijo
krščanski pečat. Že prva stran Svetega pisma uči, da je človek ustvarjen po Božji
podobi in sličnosti. Cerkev je to sporočilo neutrudno oznanjala tudi kot obrambo človekovega
dostojanstva. Kardinal Bertone je nato podal zgodovinski pregled, kako so papeži od
Pavla VI. do Benedikta XVI. ta nauk podali prav na sedežu OZN. Sedanji papež je lani
na sedežu Svetovne organizacije dejal, da so človekove pravice vez več v skupnem jeziku
človeštva in etična srčika mednarodnih odnosov. V drugi točki je kardinal Bertone
podal papežev pogled na oblikovanje Splošne deklaracije o človokovih pravicah, njihovo
izvajanje preko posameznih pravnih sistemov ter kako Cerkev deluje na tem področju
preko Papeškega sveta Pravičnost in mir, ki je danes že silno pomembno središče medkulturnega
dialoga o svobodi in človekovih pravicah. Papeški svet Pravičnost in mir ta dialog
vodi v prepričanju, da je Bog, Stvarnik vsega, zadnji porok človekovih pravic, ko
je vsakega človeka obdaril z razumom in svobodo. V tretji točki je kardinal državni
tajnik podal papeževo povezavo med človekovimi pravicami in naravnim zakonom. V poslanici
za svetovni dan miru leta 2007 je sveti oče zapisal, da je spoštovanje naravnega zakona
tudi danes trden temelj za dialog med verujočimi v različnih verstvih, kot tudi med
vernimi in nevernimi. Nato je kardinal Bertone na kratko opisal, kako papež Beneditk
XVI. v svojem nauku govori o človekovem dostojanstvu, o splošnih in osebnih pravicah
ter njihovih zaščiti, kako je te pravice potrebno priznati in jih upoštevati ter o
pravici do življenja. Bolj obširno pa je kardinal obdela osmo točko, v kateri je podal
nauk svetega očeta o družini in vzgoji. Kot prvo točko nauka papeža Beneditkta XVI.
je poudaril papeževo prepričanje, da je družina ustanova, ki jo je država dolžna braniti
in varovati. Ta naloga države je zapisana v večini mednarodnih pogodb, ki priznavajo
pravice družine, ki jih morajo zavarovati tako družbe kot države. Družina, je dejal
papež lani kanadskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu, je osnovna in živa celica družbe
od katere je odvisno njeno zdravje in moč. Zato je logično, da je družba prva zainteresirana
za kulturo, ki družino postavlja v svoje temelje in pot človeštva, ker vsak človek
pride na svet v družini, ki ji dolguje svoje življenje in človeško bistvo. Pri tem
ne smemo nikoli pozabiti, uči sveti oče, da je družina živi vir življenja, prva in
nenadomestljiva predpostavka osebne sreče zakoncev in vzgoje otrok ter blagostanja
družbe. Razen tega je družina resnična šola človeškosti in trajnih vrednot, prvo vzgojno
okolje za razvoj osebnosti. Kardinal državni tajnik pa je največ pozornosti posvetil
papeževemu nauku o človekovih pravicah, zlasti pravice do verske svobode in ta del
svojega predavanja naslovil »Verska svoboda. Odnosi s politično skupnostjo«. Verska
svoboda je prvotna in neodtuljiva pravica vsake osebe in je temelj vseh ostalih pravic
ter njihov najgloblji smisel ter pomen. Verska svoboda presega obzorje, ki jo želi
potisniti v zasebno področje, jo zožiti zgolj na svobodo bogočastja ali na vzgojo
v duhu krščanskih vrednot, da bi spodbujali delovanje na družbenem ali političnem
področju. Verska svoboda pa je tudi nujen temeljni kamen v delu za mir. Vse to so
mejniki in vogelni kamni zgradbe človekovih pravic, temeljne prvine človekovih pravic
in solidarnosti. Tudi mir ima svoje korenine, uči papež Benedikt XVI., v svobodi in
odprtosti do resnice. Zato ne preseneča, da država ni nevtralna do verske svobode
kot take, zato je potrebno državo spomniti na vse to, da v svoje javne svoboščine
vključi takšno razumevanje verske svobode. Na tem mestu je kardinal Bertone podal
papežev nauk o zdravi laičnosti, kot jo je sam razložil skupini italijanskih pravnikov,
decembra 2006. Zdrava laičnost se ne more izroditi v laicizem, ki je sovražen do vsake
oblike politične ali kulturne razsežnosti vere, kar se posebno kaže v nasprotovanju
vsem verskim simbolom v javnih ustanovah. Papež Benedikt XVI. je na sedežu Svetovne
organizacije dejal, da morajo človekove pravice vključevati pravico do verske svobode,
ki je hkrati izraz osebne in skupnostne razsežnosti človeške osebe, torej vizije,
ki izraža celovitost človeške osebe. Kardinal Bertone je svoje predavanje zaključil
z besedami papeža Benedikta XVI., 7. decembra lani, da je namreč Cerkev za narode,
ki jih tarejo revščina, lakota, med katerimi je veliko beguncev, kjer so človekove
pravice zatirane, da je Cerkev med temi narodi kot glasnik na gori, ki oznanja Glejte,
vaš Bog! Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo! (Iz 40, 9-10).