V Vatikanu predstavili papeževo postno poslanico

VATIKAN (torek, 3. februar 2009, RV) – V tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili papeževo postno poslanico za letošnji postni čas z naslovom Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. Na tiskovni konferenci so poslanico predstavili predsednik papeškega sveta »Cor Unum« kardinal Josef Cordes, tajnik in podtajnik omenjenega papeškega sveta monsinorja Karel Kasteel in Giampietro Dal Toso in izvršna direktorica Programa za svetovno prehrano pri Združenih narodih Josette Sheeran.
Papež začne svojo poslanico z ugotovitvijo, da postno bogoslužje položi pred nas tri spokorna dejanja, ki so zelo priljubljena v biblični in krščanski tradiciji: molitev, miloščino in post, da bi se tako bolje pripravili na obhajanje velike noči. V letošnji postni poslanici je papež želel posebej izpostaviti vrednost in pomen posta, zato nas spomni na Jezusovih 40 dni, ki jih je preživel v puščavi pred svojim javnim delovanjem. Kakor Mojzes, ki se je postil, preden je prejel tabli, na katerih je bilo 10 zapovedi in kakor Elijev post pred srečanjem z Gospodom na gori Horeb, tako se je tudi Jezus z molitvijo in postom pripravil na svoje poslanstvo. Sveto pismo in krščansko izročilo nas učita, da post zelo pomaga, da se izognemo grehu in vsemu, kar nas vanj sili. S postom lahko vsakdo obnovi prijateljstvo z Bogom. Takšen primer je Ezra, ki je pripravil vrnitev iz izgnanstva v obljubljeno deželo. On je pozival zbrano ljudstvo k postu, da bi se ponižali pred svojim Bogom. Vsemogočni je uslišal njihove molitve in jim zagotovil svoje varstvo. V Novi zavezi Jezus osvetljuje post in njegov globok pomen, obsodi farizeje, ki se skrupolozno držijo postave, a njihova srca so daleč od Boga. Pravi post, kar Kristus večrat ponovi, je izpolnjevanje volje nebeškega Očeta, ki vidi na skrivnem in vam bo povrnil (Mt 6, 18). On sam nam daje zgled, ko na koncu v puščavi odgovori hudiču, da človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust (Mt 4, 4). Post je zelo prisoten tudi v prvi krščanski skupnosti, prav tako o njegovi moči govorijo cerkveni očetje. Post so sprejemali in ga priporočali mnogi svetniki v vseh dobah. Sveti oče je v postni poslanici zapisal tudi, da se danes zdi, da je post izgubil del duhovnoga pomena in je v kulturah, ki iščejo le materialno dobro, dobil zdravilno vrednost za varovanje telesa. Post vsekakor prinaša korist za dobro telesno počutje, a za vernike je najprej terapija, ki ozdravlja vse tiste ovire, ki so postavljene na njihovi poti in so v nasprotju z Božjo voljo. V aposotlski konstituciji Paenitemini je Božji služabnik papel Pavel VI. leta 1966 videl pomen posta kot klic vsem kristjanom, da ne bi več živeli sebi, ampak Njemu. Zvesta praksa posta prispeva k skladnosti celotne osebe, telesa in duše, pomaga preprečiti greh in krepi zaupanje v Gospoda. Če se odrečemo materialni hrani, ki vzdržuje naše telo, negujemo notranjo razpoložljivost, da prisluhnemo Kristusu in se nahranimo z Njegovo odrešujočo Besedo. S postom in molitvijo mu dovolimo, da zadovolji našo najglobljo lakoto, ki jo občutimo v globinah našega bivanja: to je, da zadovolji lakoto in žejo po Bogu. Sveti oče Benedikt XVI. je še zapisal, da nam post obenem tudi pomaga odpreti oči za stanje, v katerem se danes nahaja toliko naših bratov in sester. Post nas spontano opolnomoči, da rastemo v duhu Dobrega Samarijana, ki zavrača slabo in pomaga trpečim. Papež v poslanici spodbuja župnije in vse druge skupnosti, da v postnem času okrepijo navado osebnega in skupnega posta, da se pridružijo branju Božje besede, molitvi in dajanju miloščine. Že od samega začetka je to zaznamovalo krščansko skupnost, ki je zbirala posebne nabirke, verniki so bili povabljeni, da dajo ubogim tisto, čemur so se v postu odrekli. To navado je potrebno ponovno odkriti in spodbuditi v našem času, posebno v liturgičnih postnih dneh. Post pa je tudi pomembna asketska drža, duhovno orožje za boj proti vsaki neurejenosti v nas samih. Svobodna vzdržnost od užitka v hrani in drugih materialnih dobrinah nam pomaga, da nadzorujemo apetite narave, ki je slabotna zaradi prvega greha, njene negativne posledice pa zadevajo celotno človeštvo. Papež v poslanici tudi izraža željo, naj vsaka družina in krščanska skupnost dobro uporabi postni čas. Posebej želim, piše sveti oče, da bi bilo več skupne molitve, več lectio dvina, več prejemanja zakramenta sprave in še bolj dejavna udeležba pri evharistiji, posebno pri nedeljski sveti maši. S tem notranjim razpoloženjem stopimo v spokorniški duh postnega časa, je še zaključil papež.