Duhovna misel p. Lovšeta: Obiskana

DUHOVNA MISEL (sobota, 31. januar 2009, RV) - Današnje bogoslužje naju vabi v okušanje tega, da sva obiskana. Bog je obljubil ljudstvu preroke, da bodo spregovorili v Njegovem imenu. Na to naju spomni prvo berilo iz 5 Mz knjige. Že v hebrejskem izročilu so to obljubo razumeli tako, da bo Bog poslal posebnega človeka. Jezus je predstavljen kot vnaprej napovedani prerok, ki govori z oblastjo in jo izvaja tudi nad hudobnimi duhovi.
Ko je Jezus obudil mrtvega sina vdove iz Naima, so očividci presenečeno vzklikali: „Velik prerok je vstal med nami. Bog je obiskal svoje ljudstvo.“ (Lk 7,16) V stari zavezi sta le dva preroka obujala mrtve: Elija in njegov učenec Elizej. Jezus je velik prerok. A ne zato, ker lahko obuja mrtve kakor Njegova starozavezna predhodnika, ampak ker Njegova od Boga dana moč pričuje, da je Bog obiskal svoje ljudstvo. Božji obisk kaže vso naklonjenost, ki jo ima do svojega ljudstva, vso Njegovo ljubezen do naju in vseh, Njegovo celotno razodetje samega sebe nam ljudem.
„Bog je obiskal svoje ljudstvo“ ustreza Janezovemu izrazu, da je Bog postavil svoj šotor med nami, svoje prebivališče (Jn 1,14). V Njem se pokaže vsa Njegova ljubezen do nas, vsa skrivnost milosti in resnice v človekovo korist.
Evangelist Marko poudarja, da Jezus govori z oblastjo in ima moč nad hudobnimi duhovi. Njegova oblast ni kakor nekoga, ki govori v svojem imenu, pa naj bo še tako velik. On ima vso oblast in sposobnost, da nam razodene Božje obličje in Božje skrivnosti. Kakor pravi evangelist Janez: „Boga ni nikoli nihče videl, edinorojeni Sin, ki je v njegovem naročju, on je razodel.“ (Jn 1,18) Oblast, ki jo ima nad hudobnimi duhovi, je tolikšna, da ljudi osvobodi njihovega vpliva in jim spet omogoči gledati Božjo luč. Ima oblast ozdravljanja in odpuščanja grehov, kakor Marko opiše v pripovedi o ozdravljenju hromega (Mr 2). Jezus ima moč, da dokončno razodene, kako se Bog približa človeku, kako nas ljubi ter kakšni sta njegova resnica in milost nam v prid.
Zakaj torej Jezus hudobne duhove utiša, ko razglašajo njegovo veličino? Človek, ki ga je v kafarnaumski shodnici osvobodil hudega duha, razglaša: „Vem, kdo si, sveti od Boga.“ (Mr 1,24); „Ti si Božji sin,“ (Mr 3,11) so vpili nečisti duhovi; “Jezus, Sin Boga najvišjega,“ (Mr 5,7) vpije obsedenec iz poganske Geraze.
Po petem poglavju Marko v evangeliju spregovori o Jezusovih čudežih in ozdravljenjih. Hudobni duhovni nič več ne spregovorijo. Odslej je samo Jezus tisti, ki trpi njihove napade. Prav glavni napad hudih duhov med trpljenjem in smrtjo na križu bo vsemu svetu odkril Jezusovo skrivnost. In sicer: Bog ljubi ljudi tako močno, Njegova ljubezen izžareva in se dotika ljudi tako močno, da ozdravi njihove korenine in jih prenovi kot Božje sinove in hčere, tako da niso nič več sužnji zdaj že poraženih hudobnih duhov. Božja zmaga seveda ni takšna, kakor si jo predstavljamo ljudje. Morda prav zato Jezus ni hotel, da ga hudobni duhovni razglašajo, dokler ni do konca pokazal, kakšna je Božja pot in Božji način zmage nad lažjo in hudobijo.
Jezus je torej predstavljen kot prerok, kot tisti, ki ima oblast in moč nad hudobnimi duhovi. S tem kaže tudi na skrivnost zaupljivega odnosa z Bogom Očetom. V trenutku spremenjenja na gori Tabor je glas iz oblaka zaklical: „Ta je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga!“ (Mr 9,7) Jezus svoje poslušalce počasi uvede v to skrivnost in pokaže svojo moč.
Jezusove besede slišim, če spoznavam skrivnost Njegovega zaupljivega odnosa z Očetom. Očetom, ki tako ljubi svet, da je poslal svojega Sina. Vsaka Njegova izgovorjena beseda in storjeno dejanje kaže na zaupljivi odnos, ki ga ima z Očetom. Ko rečemo, da ima Jezus oblast, da nas ozdravi, da iz našega srca izžene hudobne duhove, osvetlimo tudi skrivnost Božje naklonjenosti do ljudi, za katere želi, da bi bili deležni Njegovih skrivnosti in da bi z Njim delili veselje Njegove ljubezni.