Sveti sedež v letu astronomije

VATIKAN (petek, 30. januar 2009, RV) – V Vatikanu so včeraj predstavili dogodke, ki jih v letu astronomije pripravljajo Sveti sedež in različne vatikanske ustanove. Tiskovne konference so se udeležili predsednik Papeškega sveta za kulturo, nadškof Gianfranco Ravasi, direktor Vatikanske zvezdarne, p. José Gabriel Funes, predsednik Papeške akademije znanosti, Nicola Cabibbo, in predavatelj zgodovine znanosti na univerzi v Firencah, Paolo Rossi.
Med pomembnejšimi dogodki v letu astronomije je nedvomno mednarodno srečanje v Firencah, ki bo potekalo od 26. do 30. maja in se bo posvetilo zgodovinskemu, filozofskemu in teološkemu pregledu Galilejevega dela. Konec septembra bodo v Vatikanu odprli razstavo posvečeno Galileju in 400-obletnici njegovega prvega opazovanja vesolja s teleskopom. Razstava, na ogled bo postavljena še ves oktober, bo med drugim obsegala tudi zgodovinske dokumente, makete in simulacije, ki se nanašajo na Galilejeva odkritja in prizadevanja. Med ostalimi srečanji bo v novembru Papeška lateranska univerza v Rimu pripravila mednarodni kongres, kjer bo iz znanstvenega, filozofskega in teološkega vidika v ospredje postavljeno celotno obdobje od nastanka astrofizike do razvojne kozmologije. V teku pa je tudi priprava izdaje vseh dokumentov, povezanih z Galilejevim sodnim procesom, ki bo pod okriljem Vatikanskih skrivnih arhivov izšla konec tega leta.
Leto astronomije je torej tudi za Sveti sedež pomembna priložnost za poglobitev in dialog na tem področju. V zgodovini Cerkve je namreč astronomija imela privilegirano mesto. Zanjo se je še posebej navduševal in jo podpiral papež Silvester II., pozneje pa prav tako papež Gregor XIII., velik zagovornik koledarja, ki nosi po njem tudi ime, torej gregorijanski koledar. Med gojitelji astronomije gre omeniti tudi papeža Pij X., ki je znal sam sestaviti sončno uro. Galileja posebej omenja tudi drugi vatikanski koncil, ko obsoja določene miselne drže, pogoste tudi med kristjani, ki izhajajo iz nezadostnega sprejemanja zakonite avtonomije, ki pripada znanosti. Papež Janez Pavel II. je z namenom, da bi se Galilejev primer razjasnil in bi se odstranile ovire za mirno soočenje med znanostjo in vero, leta 1981 ustanovil posebno komisijo.