Kardinal Bertone: Glavne smernice učiteljstva papeža Benedikta XVI.

VATIKAN (četrtek, 29. januar 2009, RV) – Vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone je včeraj ob 60. obletnici ustanovitve Rimskega krožka v Rimu predaval na temo Glavne smernice učiteljstva papeža Benedikta XVI. V uvodu se je kardinalu Carderu Lanzi De Montezemolo in predsedniku Rimskega krožka, profesorju Agostinu Borromeu zahvalil za povabilo in za priložnost, da se spomni velikega papeža Pavla VI., katerega 30. letnico smrti so obeležili avgusta lani. Kardinal Bertone je posebej izpostavil, da je bil monsinjor Giovanni Battista Montini, takrat namestnik državnega tajnika in kasnejši papež Pavel VI., tisti, ki je pred 60. leti ustanovil Rimski krožek. Člani združenja so ljudje s sveta kulture in ugledni katoličani. Rimski krožek proučuje aktualne teme, krščanstvo v duhu ekumenizma, organizira pa tudi srečanja med osebami različnih narodnosti, ki razglabljajo o vprašanjih, povezanimi z duhovno razsežnostjo življenja. Kardinal Bertone je povedal, da je govoriti o temi, ki mu je bila zaupana, podobno kot govoriti o nedokončani gradnji. Tri leta in nekaj mesecev papeževanja Benedikta XVI. je premalo, da bi lahko podali bilanco o sedanjem pontifikatu. Light motiv papeževega delovanja lahko najdemo v njegovih besedah 20. aprila leta 2005 ob koncu maše s kardinali v Sikstinski kapeli, ki so bile sporočilo za vso Cerkev: »Ko se pripravljam na nalogo, ki je v bistvu nasledstvo apostola Petra, želim odločno potrditi željo po nadaljevanju prizadevanj o uresničevanju II. vatikanskega cerkevenega zbora po vzoru mojih predhodnikov in v veri nadaljevati z dvatisočletnim izročilom Cerkve«. Kardinal Bertone je dejal, da mora Cerkev danes s poživljajočim glasom svetu prinašati glas Njega, ki je dejal Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8, 12). Že ob začetku poslanstva je papež Benedikt XVI. vedel, da je njegova naloga razširjati pred možmi in ženami današnjega časa luč Kristusa – ne lastne luči, ampak luč Kristusa.
Kardinal je nato v predavanju prešel na prvo točko, ki jo bomo predstavili v današnji oddaji, in nosi naslov Najprej II. vatikanski koncil. Da bi razumeli učiteljstvo sedanjega papeža je nujno, da najprej omenimo II. vatikanski koncil in to, kako ga je sveti oče izvajal in ga izvaja še naprej. Ko je Benedikt XVI. na tradicionalnem predbožičnem srečanju leta 2005 govoril članom Rimske kurije, je omenjal postkoncilsko obdobje, v katerem ostajata nespremenjeni dve različni, po njegovem nasprotujoči si interpretaciji, dve liniji, dve nasprotni hermenevtiki. Ena povzroča zmedo, druga pa potihoma in očitno prinaša sadove. Prvo linijo papež imenuje hermeneutika nepovezanosti in prekinitve. Ta je pogosto blizu medijem in enemu delu modernih teologov. Druga linija pa je hermenevtika reforme, obnavljanje kontinuitete Cerkve, ki nam jo je podaril Kristus. Cerkev je subjekt, ki raste in se razvija, a vedno ostaja ista. V hermenevtiki nepovezanosti se vidi pretrganost med pred in po koncilsko Cerkvijo, saj ne priznava besedil koncila. Lahko torej rečemo, pravi kardinal Bertone, da ne prekinitev, ampak dinamičnost vere je kažipot, ki mora voditi koncil, kajti ta prinaša nove sadove svetosti in socialne prenove. Papež Benedikt XVI. je o Cerkvi podal različne kateheze, pridige in govore z globino nauka in pastoralne modrosti, kar je izrazil že koncil v svojih besedilih in izjavah, posebno v dveh konstitucijah o Cerkvi. Prva je dogmatična konstitucija Lumen gentium in druga pastoralna Gausdium et spes. Poslanstvo Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo, je vsem oznanjati in pričevati za Jezusa Kristusa, popolno razodetje kot smisel in zadnje upanje življenja. Zaradi teh razlogov, je dejal kardinal državni tajnik, je v papeževem učiteljstvu znan njegov klic po nadnaravnih dimenzijah in skrivnostih Cerkve. Njegova prva enciklika Deus caritas est je posebej jasna v tem pomenu: Cerkev ljubezni je ljudstvo ljubljenih med ljubljenimi. Cerkev je skupnost teh, ki v njej prepoznavajo vir ljubezni, ki jih poziva, da ne delujejo v sebi, ampak v Bogu, ki se je razodel v Jezusu Kristusu.