Današnji kristjani naj v družbo prinašajo spremembe s svojim pričevanjem

MEXICO CITY (sreda, 28. januar 2009, RV) – Kapucinski pater Raniero Cantalamessa, teolog papeške hiše, je govoril tudi na 6. Svetovnem srečanju družin, ki je potekalo v Mexicu, od 14. do 18. januarja. V svojem govoru je predložil strategijo, naj današnji kristjani sledijo zgled svojih prednikov in sicer v smislu, da bi v družbo prinašati spremembe s svojim pričevanjem, namesto z osredotočanjem na spreminjajoče se zakone. Pater Cantalamessa je v intervjuju za tiskonvo agencijo Zenit govoril o svojem pogledu na izzive današnjih krščanskih družin. Teolog papeške hiše tudi meni, da je eden večjih problemov današnjih družin pomanjkanje ljubezni. Na novinarsko vprašanje, kakšne rešitve lahko družine, ki se soočajo s sodobnimi problemi, najdejo v Svetem pismu, pater odgovarja, da je zakon rojen iz ponižnost in iz dejanja ponižnosti. To pomeni, da oseba prepozna svojo odvisnost in potrebo po drugem ter pri tem ne ostaja živa in zdrava brez ponižnosti. Ošabnost je prvi sovražnik zakona in vzrok za to, da ljubezen izgine. Cantalamessa meni, da moramo danes bolj kot to, da ščitimo krščanski zakon v družbenem in kulturnem spoprijemanju, delati na tem, da izboljšamo kakovost krščanskih družin, na način, da bi bile družine resnično mesto, kjer bi bil izpolnjen prvotni Božji načrt. Božji načrt pa je ta, da bi izkustvo ljubezni med možem in ženo znotraj zakona, zakoncema prineslo hrepenenje po večni in neskončni Ljubzni. Cantalamessa je dejal, da naj bi kristjani v svetu delovali bolj z dejanji, kot z besedami. Pri tem je spomnil, kako so prvi kristjani, zlasti v prvih treh stoletjih, spreminjali državne zakone s svojimi običaji. Tudi sedaj, pravi pater se ne moremo pretvarjati in delati nasprotno ter spreminjati običaje z državno zakonodajo. Kot državljani moramo storiti vse, kar je mogoče, da država sprejme dobro in pozitivno zakonodajo, ki ni v nasprotju z življenjem. Vendar to še ni dovolj, saj so v današnji pluralni družbi, v nekaterih državah kristjani v manjšini in s tem so bližje položaju prvega stoletja, ko kristjane ni ščitila država, ampak so jih je ščitila kakovost njihovega življenja in njihovo pričevanje.
Na novinarsko vprašanje, kako je danes družina razgrajena in kot taka v nasprotju z Božjim načrtom, p. Cantalamessa odgovarja, da so ta stanja skrajna. Kot pojasnilo je navedel današnjo težnjo, da človek želel na novo izumiti moža, ženo in zakon, z nekaterimi nečloveškimi izidi. Pri tem omenja primer projekta odprave spola, kjer gre za to, da moški ali ženski spol ne bi bil več opredeljen in kjer bi vsak gradil svoje življenje v skladu s svojo željo po moškosti ali ženskosti, kar je nesprejemljivo in proti človeški naravi, poudarja teolog papeške hiše, pater Cantalamessa. Dekonstrukcionizem ali razgraditev družbe tudi predlaga, da se odpravi materinstvo, ker naj bi bilo materinstvo oblika suženjstva in je ženska z njim zasužnjena. Otroci naj bi se rojevali na drugačen, zelo umeten način. To so zelo nevarni in nečloveški predlogi, poudarja pater Cantalamessa, ki tudi pravi, da sam sicer zelo zaupa v zdrav človeški razum in instinkt ter željo po osebi nasprotnega spola, ki ju je Bog položil v človeško srce. Prav tako zaupa v človekovo željo po materinstvu in očetovstvu, kar je nedvomno vrednota, saj je to željo v človeško srce položil Bog. Kljub temu zaupanju, zaključuje Cantalamessa, pa omenjeni predlogi delajo veliko škodo. Podobno kakor marksizem, ki je bil velika poguba družbe in je pustil za seboj veliko žrtev. Na enak način, opozarja p. Cantalamessa, revolucija v mišljenju o vlogi človeškega spola, lahko pripelje do velike škode, še preden bi bila prepoznana za nehumano.