Iraški škofje pričeli svoj obisk ad limina apostolorum

VATIKAN (petek, 23. januar 2009, RV) – Včeraj so svoj obisk ad limina apostolorum pričeli iraški škofje. Petrovemu nasledniku so prenesli upanje in trpljenje te majhne cerkvene skupnosti, ki je še vedno preskušana zaradi posledic vojne. Pred anglo-ameriško invazijo leta 2003 je bilo v Iraku 800 tisoč kristjanov med 25 milijoni prebivalcev od katerih jih je 95% muslimanov. Emigracije, težki pogoji za življenje in protikrščansko nasilje z umori, ugrabitvami, grožnjami in napadi na cerkve so število kristjanov prepolovili. Kaldejski nadškof monsinjor Luis Sako je za naš radio povedal, da čutijo, da so nekoliko izolirani, pozabljeni. Kristjani, ki so zapustili deželo in drugi, ki so ostali, brez velikih pričakovanj čakajo kaj se bo zgodilo. Živijo zaskrbljeni za svoje otroke, za njihovo prihodnost, njihove hiše in delo. Kristjani v Iraku sestavljajo majhno Cerkev, prisotni so tam že dva tisoč let in so doživeli že hujše probleme kot so ti sedaj, je dejal nadškof Sako in še povedal, da sedaj ne morejo zapustiti Iraka. Polovica kristjanov je odšla, a sedaj iščejo pomoč teh, ki so ostali, da bi se vrnili. Nadškof ob imenu Barack Obama pravi, da politika ni odvisna samo od ene osebe. Če se Obama odloči, da bo odpoklical vojake, to ne bi bilo dobro in bi se lahko začela civilna vojna. V Iraku ni dovolj vojakov in policistov, da bi lahko obvladovali deželo s 25. milijoni prebivalcev. Spomnimo še, da je bil v Iraku 29. februarja preteklo leto ugrabljen kaldejski nadškof v Mosulu monsinjor Paulos Rahho. 12. marca so ga našli mrtvega. Kaldejski pomožni škof v Bagdadu monsinjor Shelmon Warduni upa, da se bo v deželi vzpostavil mir in gotovost, saj se bodo samo tako lahko kristjani in drugi Iračani vrnili domov. Kadar umorijo kakšnega škofa ali duhovnika se ljudstvo čuti demoralizirano. Škof Warduni je še dejal, da v Iraku ne more biti demokracije, saj je najprej potrebna demokratična vzgoja. V konferenčni dvorani Radia Vatikan so škofje predstavili dokumentarni film z naslovom Irak – na pomoč beguncem, ki je delo Elizabete Valgiusti. Simbolično so predstavljene podobe in pričevanja o sedaj neizhodni situaciji. Med razpravo je nato sirsko-katoliški nadškof v Bagdadu monsinjor Matti Matoka pozval mednarodno skupnost, da sodeluje pri tem, da bi iraško ljudstvo lahko zaživelo v miru. Vzemite nafto, a pustite nam našo deželo, je še dejal. Prisotni so izrazili tudi željo, da bi se kmalu začela posebna sinoda glede situacije kristjanov na Srednjem Vzhodu, ki bi prebudila zavest v celotni Katoliški cerkvi o drami, ki se dogaja krščanski skupnosti. Ljudje živijo v revščini in se nekako preživljajo zahvaljujoč pomoči humanitarnih organizacij. Nekje daleč upajo, da bo nekoč prišel dan, ko se bodo lahko vrnili na svoje domove, ali pa si ustvarili novo življenje v Združenih državah Amerike, v Avstraliji ali Evropi. Gre za tragično situacijo, ki se dogaja v deželi, ki je vedno živela v tragediji: najprej v diktaturi, nato v vojnah in zasedbah, nato v terorizmu. Vsi upajo, da se bo ta drama nekoč končala.