Monisnjor Marchetto o Dnevu migrantov in beguncev

VATIKAN (sreda, 14. januar 2009, RV) – Ob prihajajočem Dnevu migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 18. januarja, je za naš radio spregovoril tajnik Papeškega sveta za pastoracijo preseljencev in turistov, monisnjor Agostino Marchetto. Spomnil je, da Katoliška cerkev letos praznuje že 95. Dan migrantov in beguncev, kar kaže na to, da se že skoraj stoletje posveča pojavu migrantov, ki je sedaj postal bolj kompleksen, tudi zaradi povezanosti z globalizacijo. Vprašanje migracije je za Cerkev bilo vedno povezano s pastoralno oskrbo preseljenih oseb, kar pa po Marchettovih besedah ni treba razumeti v strogem pomenu besede. V okviru Pavlovega leta je papež Benedikt XVI. v sporočilu za letošnji Dan migrantov in beguncev izpostavil lik svetega Pavla, apostola narodov in prav tako migranta. Kot je dejal Marchetto, sta misel in življenje apostola Pavla usmerjena proti univerzalnemu, kar je bistvena značilnost krščanstva, ki sega onkraj samosvojega izbiranja. Sveti Pavel s svojim življenjem izpričuje to, kar pridiga, Cerkev dojema kot kvas, kot upanje za vse, vedno zmožno za skupno sobivanje različnih elementov. Ponovno oživljanje nacionalizma po Marchettovih besedah sveta ne bo zaustavilo pred občutkom, da je človeštvo ena družina narodov, kar se že kaže v človeški mobilnosti, prizadevanju za bližino s tistimi, ki so zemljepisno daleč. Na novinarjevo vprašanje, zakaj se cerkveni pozivi k sprejemanju migrantov le s težavo uveljavljajo v političnih in pravnih državnih okvirih, je Marchetto odgovoril da je razlog povezan s človekovim srcem. Le to je vedno v nevarnosti pred sebičnostjo, trdosrčnostjo, nasiljem, ksenofobijo in celo rasizmom, pogojeno je s čustvi in občutki strahu pred drugačnimi od nas samih, je dejal in dodal, da nekateri taka občutja gojijo in jih razširjajo okrog sebe. Vendar pa obstaja tudi skupen glas, ki gre onkraj naših meja in omejitev, tudi državnih meja. Izvir tega glasu, ki poziva k ozaveščenosti, je v dostojanstvu vsake človeške osebe, kar je potrjeno z evangelijem, moč pa ga je najti v človekovih pravicah in mednarodnih humanitarnih zakonodajah. Pri tem je Marchetto posebej izpostavil položaj beguncev in iskalcev azila, razseljenih oseb in oseb brez državljanstva, oseb, ki so žrtve trgovine z ljudmi in otroke vojake. Poudaril je, da je glede teh problemov vidna pomanjkljiva in nezadostna ureditev, predvsem kar se tiče zaščite teh oseb, kaže pa tudi na splošno pomanjkanje humanosti.