Sveti trije Kralji - duhovna misel za praznik Gospodovega razglašenja

DUHOVNA MISEL (ponedeljek, 5. januar 2008, RV) - “In Beseda je meso postala in se naselila med nami.” To resnico nama ponavlja bogoslužje božičnega časa. Na praznik Gospodovega razglašenja je ta skrivnost razodeta in razkrita vsem ljudem, kajti njim pripada. Izročilo je za razumevanje Jezusovega razglašenja določilo simboliko treh darov: zlato za Kralja, kadilo za večnega velikega duhovnika ter miro za Njegovo smrt in pogreb.
Leon Veliki v svojih čudovitih pridigah o Gospodovem razglašenju takole posodobi pomen treh darov. Tisti, ki pride h Kristusu, mu podari zlato iz zaklada svojega srca takrat, ko ga prizna za kralja vsega stvarstva. Miro mu podari, če veruje, da je Edinorojeni Božji Sin resnično postal človek. Kadilo pa mu daruje, ko v življenju izpoveduje, da je Jezus enak Bogu Očetu.
Ob evangeljski pripovedi se nam v to skrivnost odprejo še drugi razsvetljujoči vidiki. Trije modri so izobraženi in opazovalci zvezd. Vidijo vzhajati zvezdo. Ta pojav razlagajo kot rojstvo velikega kralja v Judeji. Zato se odločijo, da ga gredo obiskat. Pot do Judeje poznajo. Besedilo ne govori o tem, da bi jih vodila zvezda. Šele ko so jim Izraelci potrdili prerokbo, da bo v Betlehemu rojen kralj, se jim je zvezda spet prikazala in jim pokazala pot do Deteta.
Bodiva pozorna na kontrast: modri so šli na pot, ne da bi točno vedeli, kam naj gredo, medtem ko je Izrael poznal prerokbo glede otroka, ki se bo rodil, a se ni nikamor premaknil. Modri so v veselju, Jeruzalem pa je vznemirjen. Kako sva pa midva: vesela ali tesnobna, v iskanju ali zaprta?
Modri so šli na pot, ker jih je k temu nagnil Bog. A kljub temu hkrati zaupajo prerokbam Svetega pisma, ki jim omogoči spoznati kraj, kjer bo rojen novi kralj. Šele potem ko zaupajo in izročijo svojo pot razodeti besedi, se pojavi zvezda, ki prerokbo potrdi in jim pokaže pot do cilja. Kakšen pa je najin odnos do starozavezne besede?
Po srečanju z novorojenim kraljem se modri vračajo v svojo deželo po drugi poti. S tem je nakazano, da ni nič več tako, kakor je bilo. Srečanje z Jezusom spremeni njihovo pot. Kako spreminja mojo in tvojo? Tudi midva se od Njega vračava v isto življenje in k istim stvarem, a v resnici najino življenje ni več tako, kakor je bilo pred srečanjem z Njim.
Evangelist Matej pravi, da so tudi pastirji, potem ko so slišali oznanilo in Jezusa videli, slavili Boga in se vrnili domov. S tem želi poudariti, da človeško srce, ki se je spreobrnilo h Gospodu, dobi novo luč in nov okus, ki ju prej ni poznalo. Te luči in okusa želim tudi tebi, draga poslušalka in dragi poslušalec.
Ali ne nosiva tudi midva v srcu enako hrepenenje po neskončnem, ki je gnalo modre in pastirje? Besedo greva lahko iskat zato, ker naju k temu žene Božje hrepenenje po nama. Vabi naju, da ga iščeva. Če se mu bova pustila voditi, bova v Jezusu – če ga bova poslušala in uresničevala, kar pravi – našla tudi veselje. On želi preobraziti najini srci za večno slavljenje v mislih in življenju.
Odlomek se zaključi z omembo Herodovega pokola nedolžnih otrok. Ne zato, da bi se nama pravkar opisana idila uničila, ampak da tudi naju uvede v končno dramo Jezusovega življenja: v smrt na križu in vstajenje. V tej drami bo Jezus v polnosti pokazal slavo Božje ljubezni do tebe in vsakega človeka. Njegove ljubezni ni mogoče ustaviti. Svojemu načrtu zate in zame se ne odpove niti, ko se sreča s krivico in smrtjo. Še več! Krivica postane prostor razodevanja Božje ljubezni. Zato da bi ga tudi midva prepoznala v svojem trpljenju in smrti, da bi tudi midva vstala. Veseliva se, ker sva Njegova in da lahko vsak dan znova živiva iz tega.